Obdobje dojenja ni le vznemirljivo obdobje, ki omogoča, da se med materjo in otrokom vzpostavi posebna vez, temveč tudi zelo pomembno, saj je dobro počutje in zdravje dojenčka odvisno od hrane, ki jo uživa mati. Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehranske navade in poskrbi za zdrav življenjski slog.
Splošna Priporočila za Prehrano Med Dojenjem
Doječe ženske morajo biti pri izbiri prehrane bolj selektivne kot sicer. Nekatere sestavine lahko namreč škodljivo vplivajo na laktacijo in tudi dobro počutje dojenčkov. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil.
Ključna načela in pogostost obrokov
Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica). Doječa mati naj stavi na raznoliko, hranilno bogato prehrano ter redne obroke. Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:
- Zelenjava in sadje, kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin.
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir.
- Mleko in mlečni izdelki, ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija.
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso.
- Manjše morske ribe, ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod.
- Kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, orehovo, laneno …).
- Jajca in stročnice.
Energijske potrebe in hujšanje po porodu
Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti. Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje.
Vegetarijanska in veganska prehrana
Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Pomembna hranila: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe
- Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije.
- Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.
- Maščobe: Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30 % dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10 %, enkrat nasičenih maščob vsaj 10 %, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10 % vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora, kot je oljčno olje. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano.
Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov in oči pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Ženske v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Vitamini in minerali
Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželjena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
- Vitamin D: Najzanesljivejši vir vitamina D je nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Tako v nosečnosti kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil.
- Vitamin C: Zaloge vitamina C so zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil.
- Folna kislina (B9): Dobri naravni viri so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
- Vitamin B12: Nahaja se v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru.
- Železo: Potrebe po železu so med nosečnostjo in dojenjem močno povečane. Z železom bogata živila so meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Absorpcijo železa iz rastlinskih živil izboljša sočasno uživanje vitamina C.
- Kalcij: Vnos kalcija je pogosto kritičen, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka.
- Jod: V času dojenja in nosečnosti se povečajo potrebe po jodu. Uživanje morskih rib vsaj dvakrat na teden in uporaba jodirane soli sta ključna.
Hidracija
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času dojenja povečajo na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Splošna živila, ki se jim je treba izogibati ali omejiti
- Kajenje škoduje zdravju matere in otroka; nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka in prehaja vanj.
- Alkohol je med dojenjem popolnoma prepovedan.
- Prosti sladkorji in sladke pijače: Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev in sladkih pijač, saj so povezane s tveganjem za prekomerno telesno maso, debelost in zobno gnilobo.
- Kava in pravi čaj: smiselno ju je omejiti na manjše količine.
- Zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana: Lahko vplivajo na okus mleka ali so preprosto nezdrave.
- Živila s trans maščobami (npr. piškoti, krekerji, pecivo iz listnatega testa, ocvrti izdelki): te maščobe so škodljive in prehajajo v materino mleko.
- Surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo).
- Določeni morski sadeži: Školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranjevalne verige so odsvetovani zaradi možne onesnaženosti.
- Jetra in jetrne paštete.
- Vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje.
- Hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.
- Gobe in rastline iz narave: Uživajte le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami.
Vpliv Začimb in Zelišč na Dojenje
Doječe ženske morajo biti pri izbiri začimb pozorne. To velja za običajno hrano kot tudi za začimbe. Da bi zaščitili sebe in svojega otroka, je priporočljivo, da v prvem mesecu dojenja uporabljate samo sol in malo kasneje črni poper. Po treh mesecih pa nekako uvajate tudi nove vrste začimb, vključno z zelišči.
Splošni nasveti za uvajanje začimb
Med najbolj varna sodijo: lovorov list, zelena čebula, beli in črni poper ter posušena zelišča. Načeloma sedaj strokovnjaki pravijo, da kar počasi po malem lahko doječa mati je vse, če pa vidi, da otroka po čem zvija, naj to izloči.
Začimbe, ki spodbujajo laktacijo in nudijo koristi
- Janež: izboljšuje proizvodnjo mleka, poveča apetit, lajša krče in pomaga pri zaprtju.
- Kumina, sezam in koromač: vse troje povečuje laktacijo.
- Kurkuma: zmanjša otekline, vnetje dojk in bolečino ter olajša dojenje.
- Rožmarin: v majhnih količinah pozitivno vpliva na proizvodnjo mleka. Obnavlja hormone, izboljšuje jetra in prebavo, lajša krče in odpravlja bolečine v trebuhu.
Začimbe, ki zmanjšujejo laktacijo
Laktacijo zmanjšujeta meta in žajbelj, zato se jima raje izognite.
Začimbe, ki lahko dražijo otroka
Izogniti se je priporočljivo tudi močno pekočim začimbam, kot so čili, gorčica, kari in rdeča paprika, saj lahko dražijo kožo otroka. Nekatere sestavine lahko namreč škodljivo vplivajo na laktacijo in tudi dobro počutje dojenčkov.
Paradižnik v Prehrani Doječe Matere
Pogosta vprašanja in splošno mnenje
Mnoge mamice se sprašujejo, ali se v času dojenja lahko uživa paradižnik, glede na to, da velja za alergenega, in če se ga lahko uživa v kakšni obliki (kuhan v omaki ali surov v solati). Načeloma med dojenjem posebne diete niso potrebne, tudi paradižnik je v redu in se ga lahko uživa med dojenjem v kakršnikoli obliki. Je možen alergen (kot tudi vse drugo, ljudje smo pač različni), a če materi ne dela težav, potem načeloma ne bi delal težav niti otroku. Če se bojite reakcije, poskusite počasi. Ne gre za to, da bi določali starosti, gre preprosto za to, da če materino črevesje neko hrano slabo prebavi, gre ta v neprimerni obliki v kri, kjer se dela mleko, v mleku pa so snovi, ki otroka zaradi materine slabe prebave dražijo.
Koristi paradižnika med dojenjem
Paradižnik je zelo uporabna zelenjava, saj njegova sestava vsebuje ogromno vitaminov, mikroelementov in makroelementov, ki so tako potrebni za normalen razvoj otroka. Sveže sadje paradižnika, pa tudi sveže pripravljen sok iz njih, imata značilne množice uporabnih lastnosti:
- Izboljša delovanje imunskega sistema matere in otroka, saj ta izdelek vsebuje obilo vitamina C.
- Pomaga nasičiti telo s koristnimi snovmi in elementi v sledovih, na primer folno kislino.
- Pozitivno vpliva na stanje krvožilnega sistema in pomaga krepiti delovanje srčno-žilnega sistema.
- Ugodno vpliva na stanje živčnega sistema in ga pomirja.
- Pomaga normalizirati krvni tlak.
- Ugodno vpliva na delovanje prebavil, zmanjšuje tveganje za zaprtje. Redno uživanje teh sadežev ima blag odvajalni učinek, kar prispeva k boljšemu gibanju črevesja.
- S povečanjem presnovnih procesov v telesu paradižnik omogoča izgubo teže in se znebi odvečnih kilogramov, ki bi jih ženska lahko pridobila med nosečnostjo.
- Vrača ravnovesje vode in soli v telesu v normalno stanje, kar pozitivno vpliva na proizvodnjo mleka med dojenjem.
- Ima diuretični učinek, aktivira delovanje ledvic.
- Ustavlja proces rasti malignih tumorjev, saj so v paradižniku prisotni antioksidanti.
- Redno uživanje paradižnika prispeva k proizvodnji serotonina (hormona veselja, ki je odgovoren za čustveno stanje ženske), kar lahko pomaga pri preprečevanju poporodne depresije.
Potencialna tveganja in kontraindikacije
Kljub temu, da ima paradižnik veliko pozitivnih lastnosti, obstajajo določene vrste kontraindikacij, v tem primeru morate zavrniti uživanje paradižnika:
- Če ženska trpi za urolitiazo ali ima patologijo žolčnega trakta. Uživanje paradižnika lahko povzroči ledvične ali žolčne kamne. Plodovi paradižnika, ki imajo diuretični učinek, lahko povzročijo gibanje kamnov.
- Če ima doječa mati nagnjenost k različnim alergijskim manifestacijam. Upoštevajte, da so v nekaterih primerih alergije podedovane, zato je lahko dojenček tudi preveč dovzeten za paradižnik.
- Če dojenček doživlja hude kolike ali povečano nastajanje plinov v črevesju. Mamino uživanje paradižnika lahko to stanje poslabša. Uporaba paradižnika s strani matere, ki hrani otroka, katerega starost je komaj dosegla 1-2 meseca, lahko povzroči pojav velikega števila gazikov, moteno blato in drisko.
- Redno uživanje paradižnika lahko poveča kislost v želodcu, kar povzroči razvoj zgage pri materi in posledično draži želodčno sluznico otroka.
- Prepovedana je uporaba različnih omak na osnovi paradižnika in kečapa, saj vsebujejo ogromno različnih barvil, arom in sestavin kemičnega izvora, ki lahko škodujejo otroku. Močno kisli pelati iz konzerve lahko povzročijo vneto ritko pri dojenčku, saj je urin premočan.
Pravilno uvajanje paradižnika v jedilnik
Če namerava doječa mati jesti paradižnik med dojenjem, je treba to storiti zelo previdno in izdelek postopoma uvajati v svojo prehrano. Strokovnjaki za dojenje svetujejo, da prvič pojeste majhen košček svežega paradižnika, najbolje zjutraj. To ženski pomaga ugotoviti, ali ima njen otrok alergijske manifestacije. Če v 24 urah novorojenček ne doživi izpuščajev, kolik ali napihnjenosti, to pomeni, da je njegovo telo sprejelo novo zelenjavo in jo lahko varno uvedete v prehrano. Patronažna sestra je svetovala, da se vsak dan poje le košček paradižnika in opazuje, nato vsak naslednji dan malo več, dokler se v nekaj dneh ne poje celega v solati. Pomembno je tudi upoštevati starost otroka, saj prebavni trakt novorojenčka ni dovolj oblikovan, zato mu bo zelo težko prebaviti vlakna.
Izbira in priprava paradižnika
- Svež paradižnik vs. predelani izdelki: Baje svež paradižnik lahko otroci jedo, sicer ne v ogromnih količinah, ampak krhelj ali dva pa mislimo, da lahko. Vloženi paradižniki so prepovedani, ker ta izdelek vsebuje kis in lahko vsebuje druge konzervanse. Kis in začimbe v marinadi lahko spremenijo okus mleka in otrok bo preprosto zavrnil dojenje. Slane paradižnike lahko jeste, vendar morate poznati mero, saj je uživanje velike količine soli za otroka zelo nezaželeno. Poleg tega je ta vrsta paradižnika zaradi visoke vsebnosti soli sposobna zadrževati tekočino v telesu.
- Rumeni paradižniki: Zdravniki priporočajo, da najprej začnete jesti rumene paradižnike, saj so manj alergena živila zaradi nizke vsebnosti likopena (ta snov daje paradižniku bogato rdečo barvo). Ti sadeži vsebujejo manjši delež kisline, zato jih lahko uživajo doječe matere z visoko kislostjo želodca.
- Količina in način priprave: Pomembno je, da paradižnika ne zlorabljate, saj ga ne jeste več kot 3 kose na dan. Iz njih lahko naredite solato, ta zelenjava se dobro ujema z rastlinskim ali oljčnim oljem. Iz svežih paradižnikov lahko iztisnemo sok, vendar ne smete piti več kot 1 kozarec paradižnikovega soka na dan. Prav tako je bolje zavrniti ocvrte paradižnike, saj med toplotno obdelavo izgubijo veliko uporabnih lastnosti.
- Kakovost in shranjevanje: Najboljša možnost je jesti lokalne paradižnike, kupljene, ko se je sezona začela in so paradižniki dozoreli. Pri izbiri paradižnika pazite na videz: izogibajte se nagubanim, bledim, z belimi progami ali rdeče-zelene/rdeče-oranžne barve, kar lahko kaže na prisotnost nitratov in kemikalij. Pomembno je, da izbirate kakovostno in zdravo hrano.
Prepoznavanje Reakcij Pri Otroku in Individualni Pristop
Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Vendar je vprašaje, katera živila so med dojenjem lahko problematična, vseeno na mestu. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo. Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka.
Živila, ki lahko povzročajo nelagodje
- Živila, ki napenjajo: Nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka.
- Živila, ki vsebujejo kislino: Agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango, grozdje in kompot se na splošno bolje prenašajo. Če vaš otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, počakajte, da se izpuščaj pozdravi in znova poskusite čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem.
- Ostra živila: Začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), saj lahko dražijo kožo vašega otroka.
- Živila, ki vplivajo na okus mleka: Beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome lahko spremenijo okus materinega mleka, tako da nekateri dojenčki potem mleko zavrnejo.
Kako opazovati in ukrepati
V primeru suma nestrpnosti na hrano (napihnjenost, bolečine v trebuhu), morate določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazujte otroka. Otroci so si različni, in kar ustreza enemu, drugemu morda ne. Vedno jejte po občutku in opazujte reakcije svojega dojenčka. Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer: če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Mit o "striktni dieti"
V porodnišnicah v Ljubljani pravijo, da lahko mamice jedo vse. Tudi zeleno solato so nekatere dobile že prvi dan. Individualni primeri kažejo, da so nekateri dojenčki brez težav, tudi če mamica je vse, medtem ko so drugi bolj občutljivi. Zato je pomembno, da se mamica ravna po občutku in otrokovih reakcijah. Obdobje dojenja je čas, ko se razvija tudi okus dojenčka; z raznoliko prehrano matere se dojenček že prek mleka srečuje z različnimi aromami, kar mu olajša kasnejše sprejemanje novih jedi.
Kaj zares vpliva na količino mleka
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru.
Prehrana Dojenčka in Uvajanje Paradižnika v Gosto Hrano
Paradižnik je okusno in izjemno zdravo živilo, ki je obogateno z vitaminoma A in C, zato je dobro, da ga uživajo tudi otroci, a bodite previdni pri uvajanju tega živila. Pediatri na splošno priporočajo uvedbo paradižnika v dojenčkovo prehrano med 10. in 12. mesecem življenja. Razlog za to ni tveganje za pojav alergij, temveč kislost tega sadeža, ki lahko moti še nerazvita prebavila dojenčka. Kislost paradižnika lahko razdraži črevesje, povzroči pa tudi srbenje okoli ust in/ali zadnjice. Tisto, kar zmanjša tveganje za nastanek tega izpuščaja, je predelava, torej kuhanje paradižnika, da se zmanjša kislost. Če ste v dilemi ali pa je vaš dojenček morda že imel reakcije na kakšno hrano, je najbolje, da se o uvedbi paradižnika v prehrano posvetujete z njegovim pediatrom. Vedno je najbolje kupiti paradižnik iz ekološke pridelave in izbrati takšnega, ki ni zmečkan in nima znakov gnitja.
Vkuhavanje paradižnikove omake | Preserve tomato sauce
tags: #paradiznikova #omaka #dojenje