Paradižnik je ena najpomembnejših vrtnin na slovenskih vrtovih, vendar nam lahko povzroča tudi precej sivih las. Med najresnejšimi grožnjami je paradižnikov molj (Tuta absoluta), invazivni škodljivec, ki je bil v Sloveniji prvič zaznan leta 2009. Ta škodljivec je južnoameriškega porekla in se je v Evropi prvič pojavil leta 2006 v Španiji, od koder se je hitro razširil po celotnem mediteranskem območju, zdaj pa povzroča gospodarsko škodo po vsem svetu.
Paradižnikov molj (Tuta absoluta): Vzroki in posledice napada
Paradižnikov molj velja v svetu za enega najpomembnejših škodljivcev paradižnika, saj se hitro širi s sadikami in predvsem z embalažo. Škodljivec je izjemno nevaren, posebej za paradižnik, ki raste v rastlinjakih in tunelih, saj se tam lahko razmnožuje celo leto. Njegove ličinke (gosenice) se zavrtajo v vse nadzemne dele rastlin paradižnika - liste, stebla in plodove - in jih lahko popolnoma uničijo. Na listih uničujejo samo listni pecelj in debele žile, medtem ko listno ploskev pustijo. Na steblih opazimo navrtane poškodbe. Na paradižniku so rovi vidni takoj po oblikovanju ploda, novi plodovi lahko odpadejo, odprtine pa omogočajo vdor sekundarnih okužb (gnitje).
Razvojni krog in širjenje
Paradižnikov molj (Tuta absoluta) je majhen metuljček, katerega ličinke povzročajo glavno škodo. Odrasli osebki so majhni, sivo-rjavi metulji, ki so aktivni predvsem ponoči, podnevi pa se skrivajo pod listi. Samica odloži do 260 jajčec na spodnjo stran listov. Jajčeca so ovalna, sprva rumena, v dveh dneh pa postanejo črna. Ličinke preidejo skozi štiri razvojne stadije. Pri optimalni temperaturi okoli 30 °C traja celoten razvoj 24-38 dni. Spodnja mejna temperatura za razvoj je 14 °C. Škodljivec ima 10 do 12 rodov na leto, kar pomeni, da je prisoten ves čas rastne dobe, največja nevarnost pa je v toplejših mesecih (maj-oktober). Paradižnikov molj prezimi tudi pri temperaturah okoli ledišča, pri čemer preživi polovica odraslih osebkov, bub ali jajčec. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da so v času od maja do avgusta dolgoletne povprečne temperature ustrezne za razvoj paradižnikovega molja tudi na prostem. Njegovo izkoreninjenje ni več mogoče.
Gostiteljske rastline
Paradižnikov molj napada predvsem paradižnik, najdemo pa ga tudi na jajčevcu, krompirju in drugih rastlinah iz družine razhudnikovk, kot so paprika, tobakovec, pasje zelišče in navadni kristavec.
Ukrepi za zaščito pred paradižnikovim moljem
Proti paradižnikovemu molju je ključen celosten pristop, saj se škodljivec hitro razmnožuje in ga je ob večji prisotnosti zelo težko zatreti. Ukrepamo predvsem preventivno.
Fitosanitarni ukrepi in nadzor
Republiška fitosanitarna uprava je že v preteklosti izdala odločbo za poseben nadzor paradižnikovega molja in gostiteljskih rastlin, razmejila območja napadov ter predpisala fitosanitarne in druge ukrepe v žarišču napada in varovalnem pasu ter tudi omejitve za gostiteljske rastline.
Obvezni ukrepi v žarišču napada:
- Lastniki morajo odstraniti vse napadene rastline ali njihove dele.
- Do konca septembra je treba opazovati žarišča in zatirati molja z biotičnimi ali fitofarmacevtskimi sredstvi.
- Odstraniti je treba rastlinske ostanke z rastišča.
- Po spravilu pridelka je treba obdelati zemljišče do globine najmanj dvajset centimetrov.
- V zimskem času je treba zračiti rastlinjake, da preživi čim manj škodljivcev.
Nekateri od teh ukrepov veljajo tudi v varovalnem pasu oziroma v okolici žarišča napada. Fitosanitarni inšpektorji lahko odredijo tudi dodatne ukrepe za napadeno območje in za napadene plodove, kot so prepoved prodaje ali uničenje plodov ter razkuževanje rabljene embalaže.
Preventivni in neposredni ukrepi
Najboljši rezultati se dosežejo s kombinacijo preventivnih in neposrednih ukrepov.
Fizične bariere in zgodnje odkrivanje:
- Poškodbe v rastlinjakih lahko omejimo z uporabo protiinsektnih mrež z gostoto 1 x 1 mm.
- Ključ do uspeha je zgodnje odkrivanje škodljivca, še preden povzroči vidno škodo. Pri tem so pomembne Bio Plantella črne lepljive plošče. Odrasle molje privlači črna barva, zato se ujamejo na entomološko lepilo. Plošče namestimo med rastline ali nekoliko nad njih. Z rednim pregledovanjem ulova lahko hitro zaznamo prisotnost molja in pravočasno ukrepamo.
Biotično in fitofarmacevtsko zatiranje:
- Populacijo paradižnikovega molja lahko omejimo z masovnim ulovom samcev ob uporabi večjega števila feromonskih vab na pridelovalni površini.
- Številne raziskave kažejo, da je samostojna uporaba insekticidov premalo učinkovita. Strokovnjaki menijo, da je najustrezneje zatirati paradižnikovega molja z naravnimi sovražniki (parazitoidi ali plenilci), saj sami najdejo gostitelje in se razvijajo skupaj z njimi. V Evropi intenzivno iščejo domorodne naravne sovražnike, ki bi se lahko dovolj hitro prilagodili novemu gostitelju.
- Za zatiranje s kemičnimi pripravki so registrirana sredstva kot so Affirm, Coragen, *Lepinox Plus in Steward. Pomembno je opozorilo, da so nekatera sredstva čebelam nevarna, zato je pred uporabo nujno pozorno prebrati navodila in dosledno upoštevati opozorila za varovanje okolja. Pripravek Lepinox Plus je dovoljen tudi v ekološki pridelavi in nima karence.
Homeodinamični pristop:
Proizvodi Cora agrohomeopathie® na energijskem nivoju krepijo energijsko ravnovesje rastlin in ekosistemov, kar posredno krepi njihovo lastno vitalnost in odpornost. Za krepitev vitalnosti rastlin in tako tudi za krepitev njihove lastne odpornosti na paradižnikovega molja in zlasti na njegove ličinke, je primeren proizvod Cora agrohomeopathie B5 NS CONTRA sadni molj, sadni zavijač. Vitalne rastline molji ne bodo napadali, ličinke pa se ne bodo zavrtavale. Ta proizvod je brez karence in dovoljen v ekološki pridelavi. Priporoča se preventivna uporaba, škropi se dva dni zapored, s ponovitvijo čez približno 14 dni.
Druge pogoste težave pri pridelavi paradižnika
Poleg paradižnikovega molja se pridelovalci paradižnika srečujejo tudi z drugimi pogostimi težavami.
Pomanjkanje hranil
- Pomanjkanje kalcija ali kalija: Pogosta težava, ki se izraža kot počrnitev konic plodov ali nezorenje plodu (gniloba okoli muhe plodu). Pojavi se na prvih plodovih, pogosto tekom suhega, vročega vremena. Za preprečitev je potrebno zagotoviti dovolj vlage v tleh in redno zalivati s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike.
- Paradižnik potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in veliko vode. Pri sajenju ga posadimo v dobro pripravljena tla z dodanim organskim gnojilom Plantella Organik K, obogatenim z naravnim kalijem (2 kg na 10 m2), ali Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in ostale plodovke, ki hitro sprošča hranila.
- Gnojenje z dušičnimi gnojili pogosto povzroči ali vodi v pokanje plodov.
Virusne bolezni
Virusi pogosto okužijo že semenski material ali sadike. Prenašajo se tudi s škodljivci, kot so uši in resarji, ki sesajo rastlinske sokove. Simptomi virusov so svetlo do temnozelen mozaik na listih, drobni mehurji na listnih ploskvah in iznakaženi najmlajši listi (ostanejo ozki). Pogoste so tudi nekroze (odmiranje tkiva) na listih. Virusi se prenašajo tudi z rokami, orodjem in obleko. Okužene rastline je potrebno takoj uničiti in odstraniti z vrta.
Fiziološke motnje
- Pokanje plodov: Posledica slabih rastnih pogojev (slaba osvetlitev, preveč ali premalo vode, nepravilno dognojevanje). Navpično pokanje se pojavi v vlažnem in toplem vremenu, ko plodovi rastejo hitreje kot povrhnjica.
- Deformacija plodov: Nenavadne izbokline in temno brazgotinasto tkivo okoli muhe ploda so posledica hladnega vremena v času cvetenja, ki poškoduje celice, ki so začele tvoriti plod.
- Sončni ožig: Zelo pogost v začetku poletja pri močnem soncu, predvsem na mladih plodovih. Začetni simptomi so bele, svetle lise na plodu, ki se kasneje vdrejo in zgubajo. Poškodovane zelene plodove poberemo in jih dozorimo v domu, saj takšne rane hitro vodijo v okužbo z glivičnimi boleznimi.
- Zvijanje listov: Posledica zelo visokih temperatur, predvsem v kombinaciji z visoko stopnjo vlage v zemlji. Potrebno je poskrbeti za primerno drenažo oziroma dovolj odcedno zemljo.
Drugi škodljivci in bolezni
- Koloradski hrošči: Napadejo tudi paradižnik, če v bližini ni krompirja ali jajčevcev.
- Pršice: Najdemo jih na spodnji strani listov kot drobne pikice ali tanko pajčevino.
- Rastlinjakov ščitkar in uši: Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske sokove in izločajo medeno roso, na katero se hitro naseli glivična bolezen - sajavost.
- Toča ali sodra: Pogost spremljevalec poletnih neviht, ki povzroči nevarne mehanske poškodbe - rane na rastlinah.
tags: #paradiznikov #molj #zascita