Že več desetletij naslov simbola blejske kulinarike ponosno pripada blejski kremni rezini. Čeprav jo ponujajo v številnih slaščičarnah po Sloveniji, je prava, blejska, le ena. Ta ikonična sladica že dolgo velja za eno najbolj prepoznavnih slovenskih sladic, ki jo obiskovalci obvezno uvrstijo na svoj seznam kulinaričnih doživetij. Mnogi jo opisujejo kot sladico, ki jo moraš poskusiti vsaj enkrat v življenju, saj noben izlet na Bled ni popoln brez blejske kremšnite.
Blejska kremna rezina, znana po svojem hrustljavem testu in kombinaciji bogate, lahke vanilijeve kreme in stepene smetane, je jed, ki jo je težko elegantno uživati, a jo je med obiskom Bleda preprosto treba poskusiti. Čeprav je Bled znan po svojih naravnih lepotah, je ta majhna poslastica postala prava 'mednarodna' zvezda. Če vprašate Slovence o njihovih tradicionalnih jedeh, bo večina najverjetneje omenila "sladko kraljico Bleda", ki je ena najbolj prepoznavnih slovenskih sladic poleg Prekmurske gibanice in potice.
Zgodovina in nastanek ikonične sladice
Blejsko kremno rezino je izumil Ištvan Lukačević, Vojvodinec, ki je v Slovenijo prišel kot slaščičar po drugi svetovni vojni. Vse skupaj se je začelo leta 1953, ko je pek in slaščičar Ištvan Lukačević prišel z družino na Bled iz vojvodinske Sente. Lukačević, nekdanji vodja slaščičarne Hotela Park, je dolgo preizkušal recepte in različne kombinacije sestavin, preden mu je uspelo ustvariti prepoznavno sladico.
Njegovo delo je temeljilo na receptih, ki jih je sin peka s priimkom Ravnik po potovanju po Avstriji in Nemčiji zbral na prelomu 20. stoletja, med drugim tudi recept za kremo za vanilijevo pecivo. Ištvan je prva leta poleti delal v Park hotelu, pozimi pa v pekarni in slaščičarni pri Ravniku (kasneje Slaščičarna Šmon), kjer se je naučil vseh družinskih receptov, vključno z receptom za vanilijevo kremo, ki je kasneje postala osrednja sestavina Blejske kremšnite. Poleti, ko je delal v Kavarni Hotela Park, je dobil idejo, da bi takrat pogosto šamšnito, ki je bila na jedilniku, zamenjal z lažjo sladico.
Zanimivo je, da so pred njegovim 'izumom' leta 1953 kremšnite na Bledu že poznali, a v drugačni obliki, kot takšne pa niso bile prav nič priljubljene. Ištvan, ki je na Bled menda prišel z lastno knjigo receptov, napisanih v madžarščini, je tako razmišljal, kako bi lahko naredil atraktivno sladico, ki bi nadomeščala takrat pogoste šamšnite in hkrati ne bi bila dunajska ali zagrebška rezina, saj jim je kremšnita zelo podobna. Njegov sin je dejal, da je bila izdelava zagrebške predraga in preveč zamudna, zato naj bi oče za pokrov rezine uporabil kar masleno ploščo oziroma oblat ter ga posul s sladkorjem v prahu. Na ohlajeno kremo je nato nadeval še stepeno sladko smetano in nanjo dodal zgornji oblat. Ištvan Lukačević je torej izpopolnil recept, ki je bil že prej poznan, a ga je povzdignil v ikono, s čimer se mu v veliki meri lahko zahvalimo za današnjo blejsko kremno rezino.
Ištvanova načela in izzivi
Pri izbiri moke je bil Ištvan zelo zahteven, saj je prisegal zgolj na vojvodinsko moko, ker je menil, da je slovenska prevlažna. Med zgodbami o njem je znana tudi naslednja: okoli leta 1950 se je s tremi domačini odpravil v Vojvodino po moko. Na poti so jih polno natovorjene ustavili miličniki, ker prost pretok blaga med republikami še ni bil dovoljen. Pred visoko kaznijo jih je rešil blejski šaljivec Franc Ravnik, znan pod vzdevkom Dohtar, ki je miličnikom dejal, naj jih nemudoma spustijo naprej, saj peljejo moko na Bled za maršala Tita. Ekipo s tovorom so spustili dalje in jim celo zagotovili spremstvo.
Kljub uspehu Ištvan ni obogatel, saj je vedno ponavljal, da ne dela za denar, zato je imel temu primerno plačo in posledično pokojnino. Leta 1978 se je upokojil in nato z ženo izdeloval lesene kljukice za obešanje perila, da sta lahko spodobno živela.
Skrivnost prave Blejske kremšnite
Kaj je skrivnost blejske kremne rezine? Pravzaprav je ni - pomembne so le izkušnje. Originalna blejska kremšnita se ponaša z zlato zapečeno podlago iz listnatega testa, narejenega z maslom in ne margarino. Slastna vanilijeva krema je ravno prav gosta, da se ob rezanju ne razleze in da je okus tako popoln. Stepana sladka smetana je v ravno pravem razmerju z vanilijevo kremo, vse skupaj pa zaokroži ponovno hrustljavo listnato testo, potreseno s sladkorjem v prahu. Medtem ko je bilo vanilijeve kreme po svetu na pretek, je Ištvanova krema tako puhasta, da bi jo lahko uporabili za gradnjo oblakov. Ko daš takšno puhasto kremo iz jajc in vanilije skupaj s plastjo sveže stepene sladke smetane med dve plasti zlato pečenega listnatega testa, ki v ustih kar zacinglja od hrustljavosti, vse skupaj postane sladka simfonija.
Originalne kremšnite ne vsebujejo nobenih barvil, konzervansov in drugih dodatkov, zato jih pripravljamo dnevno sveže iz naravnih sestavin. Ta slojna kremna rezina je pripravljena po posebnih navodilih "srečne številke sedem". Listnato testo se prepogne sedemkrat in nato pusti počivati čez noč, preden se peče in ponovno ohladi. Jajčna krema se kuha sedem minut. Ohlajena, prekrita z nežno sladkano plastjo stepene smetane in posuta s sladkorjem v prahu, se nato vsaka rezina razreže na popoln kvadrat dimenzije sedem krat sedem centimetrov. To je tudi zasluga Ištvana Lukačevića, saj se je vse vrtelo okoli sedmic, zato je tudi velikost rezine 7 x 7 x 7 centimetrov.
Kako prepoznati originalno Blejsko kremšnito?
Po podatkih restavracije Park Hotela je odgovor v gibanju Blejske kremšnite: ko kremno rezino postavite na krožnik, se mora celotna torta zibati naprej in nazaj. Originalne blejske kremne rezine izdelujemo v slaščičarski delavnici Hotela Park, poskusite pa jih lahko v vseh lokalih, restavracijah in hotelih Sava Hotelov Bled. Natančno se držimo originalnega recepta iz leta 1953, pri pripravi pa uporabljamo izključno originalne, sveže in kakovostne sestavine: sveža jajca, moko, sladko smetano, mleko, sladkor in maslo. Slaščičarji kremšnite v velikosti 7 x 7 centimetrov pripravljajo brez industrijskih pripravkov.
Recept za domačo Blejsko kremšnito
Če boste uporabljali točne količine, ki so v receptu, ter točen postopek, vam mora uspeti. Pa dober tek!
Sestavine (za pravokoten pekač velikosti 35x24 cm, za približno 15 rezin):
- 500 g listnatega testa
- 1,6 l polnomastnega mleka
- 9 jajc (sobne temperature)
- 400 g sladkorja (300 g zmešamo z rumenjaki, 100 g zmešamo z beljaki)
- 180 g moke
- 2 žlici koruznega škroba
- 20 g vanilijevega sladkorja (ali 2 žlički vanilijeve paste)
- 2 žlici domačega ruma
- 1/2 žličke vinskega kamna ali žličko kisa ali limoninega soka (za stabilizacijo beljakov)
- 750 ml sladke smetane
- 1 žlička vanilijeve paste
Navodila za pripravo:
-
Peka listnatega testa
- Listnato testo razvaljajte v dva pravokotnika, velikosti približno 36 x 25 cm. Pri peki se bo testo skrčilo, zato mora biti nekoliko večje od dimenzij pekača.
- Testo prebodite z vilicami, da omogočite uhajanje pare in preprečite napihovanje v pečici.
- Vsak list testa pecite prvih 5 minut pri 215°C, nato zmanjšajte temperaturo na 180°C in pecite še 15 minut. Na koncu znižajte temperaturo na 160°C in pecite še nekaj minut (največ 10), dokler ni zlato rumeno zapečeno.
- Pustite, da se testo popolnoma ohladi. Če je pečeno testo preveliko, ga obrežemo z nožem na velikost pekača za kremšnite.
- Na dno pekača, velikosti 35x25x7 cm (zadostuje za 15 rezin), položimo eno plast pečenega testa.
-
Priprava vanilijeve kreme
- Ločite beljake in rumenjake. Beljake dajte v veliko posodo (približno 6.9 l volumna), rumenjake pa v manjšo.
- Med rumenjake dodajte 200 ml mleka, 300 g sladkorja, vanilijev sladkor (ali pasto) in 180 g moke ter mešajte z električnim mešalnikom, da dobite gladko zmes (približno 1-2 minuti).
- 100 ml mleka zmešajte s koruznim škrobom, dokler ni zmes popolnoma gladka.
- V veliko ponev s težkim dnom (volumen vsaj 5 l) dodajte 1,3 l mleka in zavrite. Bolj mastno mleko kot je, boljša bo krema.
- Beljakom dodajte vinski kamen in jih stepite v trd sneg. Med neprestanim stepanjem postopoma dodajajte preostalih 100 g sladkorja, dokler sneg ne postane svetleč in čvrst (približno 2-3 minute). Pazite, da ne vsipate sladkorja naenkrat.
- V vrelo mleko počasi vlijte jajčno mešanico (rumenjaki, moka, sladkor, vanilija) in jo nenehno mešajte z električnim mešalnikom približno 3-5 minut, dokler se krema ne zgosti. Mešanje z metlico postane po nekaj minutah zelo težko. Uporaba kuhalnice ni priporočljiva, saj lahko nastanejo grudice. Zmes mora stalno rahlo vreti, a ne na prevelikem ognju, da se ne prime posode.
- Ko je jajčna zmes kuhana, jo hitro in počasi vlivajte v trd sneg beljakov, medtem ko druga oseba nenehno meša oziroma stepa z metlico (celoten postopek naj ne traja več kot 1 minuto). Ne mešajte, kot bi mešali s kuhalnico, ampak delajte krožne gibe in zmes privzdigujte. Dodajte 2 žlici ruma.
-
Izdelava in postrežba kremne rezine
- Zmes vlijte v pekač, v katerem je že ena plast pečenega testa. Enakomerno porazdelite in postavite na stran, da se ohladi.
- Ko je zmes ohlajena, dodajte stepeno sladko smetano (750 ml smetane s 1 žličko vanilijeve paste).
- Druga plast pečenega testa je bolje prej narezati na 15 enakih delov in ga zložiti na smetano, kot pa da bi ga rezali po tem, ko smo ga položili na smetano.
- Posujte s sladkorjem v prahu in postrezite.
Zanimivosti in impresivna statistika
Na Bledu so do zdaj naredili in prodali že več kot 16 milijonov tako imenovanih kremnih rezin. Pri tem so pri pripravi porabili več kot 140 ton moke, 9 milijonov jajc in 1,7 milijona litrov mleka. Če bi 16 milijonov »kremšnit« položili v vrsto drugo ob drugo, bi segale 1.120 km daleč oziroma od Bleda do Aten! Če bi jih položili eno na drugo okoli Blejskega jezera, pa bi nastalo 8,25 m visoko obzidje.
Dnevno se proda do 3.500 rezin, kar pomeni, da so v restavraciji Park Hotela neprestano na voljo predpripravljene porcije. Ob 60. obletnici "kraljice Bleda" so slaščičarski mojstri spekli največjo kremno rezino v Sloveniji, velikanko s kar dva tisoč sto kosi. Za ljubitelje sladoleda so ustvarili sladoled z okusom po jajčni kremi in stepeni smetani originalne blejske kremne rezine. S sladico so povezane tudi tekaške prireditve na Bledu; na vsakoletnem poslovnem teku trojk in Nočni 10ki že tradicionalno namesto medalje okrog vratu tekačev obesijo vilice, da se lahko za ciljno črto posladkajo s kremno rezino.
Mednarodna prepoznavnost in odzivi turistov
Blejska kremšnita je ena tistih sladic, ki ne razočara, in je postala predmet navdušenja med turisti in popotniki. Ameriški turist Jeff je pred obiskom Slovenije že dolgo slišal o blejski kremšniti, in številna priporočila ter navdušeni zapisi na družbenih omrežjih so pri njem ustvarili visoka pričakovanja. Poizkusil jo je in zapisal: "Moram reči, da je blejska kremšnita vse, kar si o njej predstavljamo. Zdaj razumem, zakaj vsi govorijo o njej."
Njegova objava, ki je vključevala fotografijo, je postala ena bolj priljubljenih objav tedna, mnogi uporabniki spletnega foruma pa so potrdili njegovo mnenje. "Blejska kremšnita je ena tistih sladic, ki ne razočara," je komentiral eden. "Točno tako! Vedno jo priporočam prijateljem, ki pridejo v Slovenijo," je zapisal še en uporabnik, medtem ko so nekateri celo priznali, da se na Bled vedno vračajo prav zaradi kremšnite. Britanska komentatorka je ob tem navdušenju zapisala: "Čez mesec dni bom spet obiskala Slovenijo in se že neizmerno veselim obiska."
Kje poskusiti originalno Blejsko kremšnito?
Še dandanes slovijo kremne rezine, ki jih prav v slaščičarni Hotela Park pripravljajo že od leta 1953, torej več kot 70 let. Rezultat Lukačevićevih prizadevanj, Blejsko kremšnito, lahko v Kavarni Park, nasproti hotela, preizkusite še danes. Originalna blejska kremna rezina je doma v Kavarni Park na blejski promenadi, kjer se je poje največ.
Originalne blejske kremne rezine vsak dan po istem postopku pripravljamo v slaščičarski delavnici Hotela Park, celo večkrat na dan, ob koncih tedna, ko je na Bledu največ obiskovalcev, tudi vsako uro. Na terasi Kavarne Park si privoščite oddih in originalno blejsko kremno rezino. Poleg klasične kremšnite si lahko za nekaj malo drugačnega privoščite sladoled z okusom kremne rezine, ljubitelji nenavadnega pa lahko poizkusijo kremno rezino v posebnih okusih. Z Originalnimi blejskimi kremnimi rezinami se lahko sladkate tudi doma, saj vam jih v slaščičarni lično pripravijo za s seboj v okolju prijazni embalaži iz recikliranega papirja.