Paprika (Capsicum annuum L.) s svojimi pestrimi oblikami in okusi navdušuje številne ljubitelje vrtnarjenja. Čeprav izvirajo iz toplih krajev in potrebujejo toploto in vlago v tleh, jih je možno uspešno gojiti tudi v posodah na balkonu ali terasi. Kljub omejenemu prostoru in morda neugodnim klimatskim pogojem si lahko tako pridelamo dovolj sveže zelenjave za domačo kuhinjo.
Izbira pravega mesta za papriko na balkonu
Za dobro letino paprike sta najpomembnejša dejavnika toplota in svetloba. Paprika potrebuje veliko sonca in svetlobe, da se plodovi lepo razvijejo. Če je balkon obrnjen proti jugu ali zahodu, bo dovolj sončen za gojenje paprike. Pri tem pazite, da jih ne posadite tako, da jih bodo poleti senčile višje rastline.
Paprike sodijo med najbolj občutljive vrtnine na nizke temperature, čiliji pa potrebujejo še več toplote. Zato je ključno, da rastline postavite ven šele po "ledenih možeh", to je po 15. maju, ko nočne temperature ostajajo nad 10 °C in bodo rastline varne pred pozebo.
Izbira posod in substrata
Za gojenje paprike na balkonu so primerne različne vrste posod. Pri nizkih sortah paprike zadostuje cvetlično korito, medtem ko druge sorte potrebujejo večje posode, idealno okrog 10 litrov prostornine. Keramični in plastični lonci so še vedno klasika, na voljo pa so tudi alternativni kosi, kot so pleteni lonci ali vrečke iz jute. Pomembno je, da imajo posode luknje za odtekanje vode.
Za gojenje na balkonih in omejenih prostorih je potreben poseben substrat. Priporočamo nakup kakovostnega substrata, namenjenega rastlinam, ki jih želite gojiti, še posebej pa zelenjavi v lončkih. Ta potrebuje zemljo z veliko komposta. V sodobnih substratih proizvajalci šoto, katere pridobivanje je okolju neprijazno, nadomeščajo s kokosovim vlaknom. Za prvo leto kupite kakovosten substrat, ki ga naslednja leta po potrebi oživite s kompostom ali vermikompostom.
Vzgoja sadik paprike
Ker pri nas ni dovolj toplo, da bi papriko sejali neposredno v zemljo, morate vzgojiti sadike, ki jih kasneje presadite na prosto ali v rastlinjak. Paprika v začetku raste zelo počasi, vendar ves čas potrebuje več toplote kakor paradižnik, zato jo sejemo bolj zgodaj.
- Čas setve: Paprike, ki bodo rasle v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem. Sredina marca je zadnji rok setve.
- Idealna temperatura: Idealna temperatura za kalitev je 25 °C. Semena sejemo na gosto v eno posodo v vlažen kakovosten setveni substrat in jih posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm.
- Kalitev in svetloba: Takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v petih dneh, rastline odkrijemo in jih takoj prestavimo na svetlo mesto.
- Pikiranje: Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata, kar je v roku 10 do 14 dni od setve, rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo in izberemo lepše rastline. Paprike pikiramo in tudi pozneje presajamo na stalno mesto globlje, kakor je rastlina rasla do zdaj, vse do prvih kličnih oz. pravih listov.
- Temperatura in zalivanje sadik: Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C. Sadike zalivamo redno vsak drugi dan. Če je dolgo časa oblačno vreme, sadik nimamo v pretoplem prostoru, saj se rade potegnejo, postanejo previsoke in imajo šibka stebla.
- Velikost sadik: Paprika potrebuje za dobro razvito sadiko od 85 do 90 dni. Dobro razvita sadika ima do 8 listov in je visoka največ 18 cm. Manjše rastline se bolje in hitreje presajajo, manjši je tudi stres presajanja.
- Utrjevanje sadik: Preden sadike sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Prvi dan jim namenimo delno senčen prostor, nato pa postopoma vsak dan več sončenja. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo.
Sajenje paprike na balkon
Papriko na prosto ne sadimo prehitro. Šele sredina maja je čas, ko papriko in ostale plodovke sadimo v vrt oz. v posode na balkonu. Paprika v primerjavi s paradižnikom zahteva še toplejšo zemljo in tudi toplejše dneve, zato jo na prosto vedno presajamo šele po ledenih možeh.
- Priprava sadilne jame: Večer pred presajanjem sadike zalijemo s pripravki na osnovi morskih alg. Zelo pomembno in koristno je, da ob presajanju najprej zalijemo jamico in šele nato vanjo posadimo sadiko. Tako zagotovimo, da se koreninice na robu grude ne bodo izsušile.
- Globina sajenja: Papriko posadimo nekoliko globlje, kakor je rastla v lončku, vse do prvih kličnih oz. pravih listov. Steblo v zemlji bo hitro razvilo več korenin.
- Razdalja sajenja: Čilije lahko sadimo nekoliko bolj skupaj. Paprike namreč odlično rastejo posajene gosto skupaj.
- Zalivanje po sajenju: Ko nehamo saditi, vsaj prvič zalijemo celotno gredo oz. posode. Tako nam suha zemlja ne bo »ukradla« vode tam, kjer smo zalivali.
- Zasenčenje po sajenju: Zalito gredo oz. posode je nato zelo priporočljivo zasenčiti, zastreti s pokošeno travo, koprivami ali slamo, lahko pa tudi s prekrivko iz ovčje volne.
Nega paprike v posodah
Zalivanje
Paprika je veliki porabnik vode in je treba redno in obilno namakati, tako so plodovi bolj mesnati, večji in niso grenki. Papriki vode ne sme zmanjkati, tudi ne za kratek čas. Ne pozabite, paprika potrebuje poleti skoraj več vode kot paradižnik. Poleti je potrebno papriko v loncih zalivati vsak dan.
Pomanjkanje vode, tudi samo za kakšno uro na dan, povzroči neprijetne in moteče črne lise na dnu plodov. Te lise so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih in nepravilne, neenakomerne preskrbe z vodo.
Za boljše in lažje zalivanje se obnese kapljično namakanje ali uporaba plastičnih steklenic. Zamašek preluknjajte ali odstranite, odrežite dno in plastenko z luknjicami preluknjajte še do polovice od zamaška navzdol. Nato jo zakopljite z zamaškom navzdol v zemljo tik ob vsaki rastlini paprike in napolnite z vodo. Ob taki »instalaciji« papriki vode čez dneva ne bo zmanjkalo.
Naredi sam/a – Kapljični namakalni sistem iz plastenk (prednosti in slabosti)
Gnojenje
Paprika ima velike zahteve po hranilih. Ker je velika potrošnica hranil, za svojo rast in razvoj potrebujejo redno gnojenje. Paprike, gojene v posodah, nujno potrebujejo dovolj hranil, kar jim priskrbite z rednim gnojenjem. Za gnojenje lahko uporabite kompost ali organska gnojila, na primer tekoča gnojila, ki vsebujejo naravne proteine, ki omogočajo hitro in zelo učinkovito delovanje. Čez leto skrbimo tudi za redno dognojevanje z morskimi algami, ki so odlično dostopne v naravnem biostimulantu. Z njim poskrbimo za krepitev rastlin in izboljšamo tudi izkoristek hranil iz tal.
V vročem in suhem poletju od začetka razvoja plodov paprike začnemo z rednim dodajanjem gnojila Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Zaradi pomanjkanja kalcija namreč gnijejo konice plodov. Z dodajanjem kalcija preko listov nadaljujemo v rednih 7-10 dnevnih presledkih. Kalcij dodajamo izključno preko listov, saj zalivanje oz. dodajanje preko korenin v vročem poletju nima učinka.
Opora
Od junija dalje je za paprike, še posebej tiste v posodah, nujna opora. Paprika v rastlinjaku prav tako potrebuje oporo. Pri gojenju na balkonu, kjer je prostor omejen, lahko uporabimo posamezne opore ali pa rastline prepletemo z mrežo, da si dajejo oporo ena drugi.
Odstranjevanje zalistnikov in prvih cvetov
Pri papriki lahko odstranjujemo zalistnike in jo vzgajamo v en vrh. To pomeni, da odstranite stranske poganjke, ki izraščajo v pazduhah listov. S tem želimo doseči, da rastlina energijo vlaga v nastajanje cvetov in ne v nastajanje številnih poganjkov.
Težka odločitev, ki pa se lahko bogato obrestuje, je, da odstranimo prvi cvet in s tem tudi prvi plod. Če tega ne storimo, rastlina vso svojo energijo usmeri v razvoj tega plodu, in je nato zmanjka za nadaljnjo rast.
Opraševanje
Pri vzgoji v rastlinjaku nas naj ne skrbi oprašitev, saj so cvetovi samooprašni. To pomeni, da je dovolj že veter ali pa da ročno rastlino pretresemo.
Sosednje rastline
Ker paprika v začetku rastne dobe raste počasi, lahko prostor med rastlinami zapolnimo s sadikami solate, nadzemne kolerabice, ob robu gredice pa posadimo nekaj zelene, kapucinke in/ali ognjiča. Seveda je lahko ob papriki tudi bazilika, ki je dober prijatelj vseh plodovk. V jeseni lahko posejemo tudi motovilec ali špinačo.
Bolezni in škodljivci
Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar. Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki letajo od konca maja do oktobra. Njihovo prisotnost opazimo po majhni luknjici v bližini plodovega peclja.
Pri papriki imamo pogosto težave s sivo plesnijo (Botryotinia fuckeliana), ki se pojavlja na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu. Varstvo pred sivo plesnijo je vezano predvsem na rastlinsko higieno - odstranjevanje odmrlih rastlinskih delov. Pomaga tudi preventivno škropljenje rastlin z ekološkim pripravkom na osnovi njivske preslice, ki debeli celično steno rastline in zmanjša možnost okužbe.
Spravilo pridelka
Paprike pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni tudi še novembra. Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami, saj tako ne zatrgamo stebla. Plodove obiramo, ko spremenijo okus in so nekoliko bolj sladki.
Zelene paprike so v resnici še nedozorele rdeče paprike. Potrebno je počakati nekaj tednov, da plodovi dozorijo in se obarvajo rdeče. Zeleno papriko, čeprav še ni fiziološko zrela, že lahko uporabljamo v kuhinji, je pa manj sladka in težje prebavljiva. Tudi paprike ostalih barv (rumene, oranžne ...) pri zorenju spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladke kot pri dokončni zrelosti.
Sorte paprike za balkonsko zasaditev
Bogatost paprike je v obsežni množici različnih oblik plodov. Po okusu ločimo ostre, pol-ostre in sladke paprike. Pri nas so seveda bolj priljubljene sladke sorte. Barvni spekter plodov je tudi zelo različen.
- Snack paprika: Novejše »snack« paprike so primerne predvsem za pridelavo v loncih in koritih na balkonih, saj so izredno polne in pisanih barv. So zelo okusne, njihova glavna prednost pa je, da imajo zelo malo semena.
- Blok paprika ali babura: To so paprike s kvadratastimi plodovi številnih različnih barv. Najstarejša, še vedno za vrtičkanje zelo primerna sorta je 'Šorokšari' s svetlo rumenimi plodovi. Njena novejša, izboljšana različica je 'Alpina'. Temno zelena 'California Wonder' je poznejša sorta, ki je v svetu priljubljena za solate.
- Paradižnikova paprika: Rastline so najmanjše, plodovi pa zelo mesnati, okrogli. Največja odlika teh plodov je, da so vedno bolj mesnati in da imajo najmanj težav s pomanjkanjem kalcija. Stara, pri nas posvojena sorta je 'Botinska rumena'.
- Rog paprika: To so paprike s koničastimi, ponavadi precej velikimi plodovi, ki jih uporabljamo predvsem za pečenje. V tem tipu pri nas dobimo seme 'Kurtovske kapije' in 'Sivrije'.
Prezimovanje paprike
Paprika je v svoji domovini trajnica, vendar pri nas zime na prostem ne preživi, četudi jo zaščitite. Lahko pa jo prezimite v ogrevanem rastlinjaku, zimskem vrtu ali v toplem in zelo svetlem prostoru.