Paprika je vsestranska zelenjadnica, ki s svojimi barvitimi, sočnimi in okusnimi plodovi popestri tako vrt kot kulinarične mojstrovine. Uvrščamo jo v skupino plodovk iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor sodijo tudi paradižnik, krompir in jajčevec.
Zgodovina in Etimologija Paprike
Paprika se goji že več kot 9.000 let, kar dokazujejo prazgodovinski ostanki v Peruju. Beseda paprika izvira iz grške besede pipari, ki pomeni »črna začimba«. Leta 1493 je Krištof Kolumb papriko pripeljal tudi v Evropo, kjer so rastlino kmalu sprejeli in jo pričeli množično pridelovati. Pravzaprav so bili Evropejci tisti, ki so poskrbeli za ime, kot ga uporabljamo danes; ko je Kolumb iz Amerike prinesel posušene paprike, so dejali, da je plod »bolj pekoč kot poper iz Kavkaza«.
Značilnosti Rastline in Plodov
Rastlina paprika je enoletnica, ki oblikuje grm, visok do 80 centimetrov. Listi merijo v dolžino približno 10 centimetrov in so preprosto zgrajeni, jajčasti, s koničastimi konci. Cvetovi so majhni, svetlo zelene barve in imajo 5 ali več cvetnih listov, razvijejo pa se, ko ima rastlina najmanj 5 listov. Koreninski sistem je zelo slabo razvit.
Plodovi se med seboj razlikujejo po obliki, velikosti in barvi ter vsebujejo do 500 semen. Rastlina obrodi plodove v različnih barvah, vse od zelene, rdeče, rumene, oranžne, rjave in bele. Najpogostejše barve paprike so zelena, rumena, oranžna in rdeča. Zanimivo je, da je raznolikost barv posledica vsebnosti rastlinskih pigmentov, imenovanih karotenoidi. Ko plodovi zorijo, lahko spremenijo barve.
Gojenje in Nega Paprike
Paprike presajamo v rastlinjake v drugi polovici aprila, na prosto pa v maju. Pri sajenju sejanih paprik iz lončka v zemljo jih lahko posadimo globlje, kot so rasle v lončku, saj razvijejo dodatne korenine po steblu. Sadike z lončkom vred obrnemo, lonček stisnemo, da nam sadike ostanejo na dlani. Nato naredimo jamo, ki naj bo dvakratne velikosti sadilnega lončka, in vanjo nasujemo kompost. Nanj položimo sadike in jih zasujemo z mešanico prsti in komposta ter dobro zalijemo. Cepljenih sadik ne posadimo globlje, saj lahko pride do osamosvojitve cepljenega dela in propada podlage, na katero je rastlina cepljena.
Med sadikami paprike v vrsti naj bo nekje 40 cm prostora in med vrstami 70 cm. Dobro se obnesejo tudi, če so nasajene bolj gosto v skupine po dve ali tri, ker se tako podpirajo pri rasti. Pri cepljenih sadikah naj bodo razdalje še malo večje. Sadike lahko vršičkamo in tako kontroliramo rast v višino. Lahko jih sadimo tudi ob oporo, da se pod težo plodov ne poležejo po tleh. Opora za papriko iz vodoravno napete vrtne mreže deluje več kot odlično; na robu grede postavimo količke in na njih napnemo mrežo, skozi katero se rastlina prepredajo, kar poveže in stabilizira celotno gredo.
Potrebe po vodi in hranilih
Paprike potrebujejo precej vode in imajo zelo velike potrebe po hranilih. Gnojimo jih predvsem z organskimi gnojili, v fazi tvorbe cvetov in plodov pa dodajamo mineralna gnojila s povečano količino kalija in dušika. Pomembna je oskrba z vodo v zgodnjem rastnem obdobju, ko nastavljajo plodove in cvetove. Dobro je tudi, da tla zastremo s slamo ali črno folijo za prekrivanje tal, saj to zadržuje toploto in vlago.
Bolezni in škodljivci
Korenine paprik žal rade pojejo bramorji in voluharji. Zaradi vremenskih nihanj, glivičnih in bakterijskih okužb se pogosto pojavi gniloba na plodovih.
Raznolikost Sort Paprike
Poznamo različne vrste paprik, ki se med seboj razlikujejo po barvi, obliki in okusu. Na trgu so na voljo številne sorte, ki so prilagojene za različne pogoje gojenja in uporabe:
- Paprika babura Lamuyo: Zgodnja sorta rdeče babure z debelim mesom. Plodovi dosežejo 16 do 18 cm v dolžino, sprva so zeleni, z zrelostjo pa postanejo rdeči. Primerna je za svežo porabo in predelavo ter odporna na mozaični virus.
- Paprika Lipari: Robustne rasti in zelo rodna sorta podolgovate paprike v obliki roga. Plodovi dosežejo približno od 3 do 5 cm v premeru in 20 do 25 cm v dolžino, barva se spremeni iz zelene v rdečo. Zelo kakovostni, okusni in sladki plodovi.
- Paprika babura Tenor: Odporna sorta živo rumene paprike babure. Plodovi so veliki, izredno dobrega okusa, dosežejo do 10 cm v dolžino in 13 - 16 cm v premeru.
- Paprika Red Sunrise: Srednje zgodnja sorta rdeče paprike babure z okusnim in debelim mesom. Rastlina je kompaktna, bujna in odporna na različna virusna obolenja. Plodovi so težki 180 do 200 g, sladki in okusni.
- Paprika Yellow Sun: Srednje zgodnja in rodna sorta rumene paprike babure s srednje sladkim mesom. Bujna rastlina je odporna proti virusnim obolenjem. Svetlo rumeni plodovi so pravilne kvadratne oblike in tehtajo 170 do 190 g.
- Paprika Orange Sunset: Oranžna sorta paprike babure z debelim in sladkim mesom. Rastlina je bujna, enostavna za vzgojo in odporna na virusna obolenja. Plodovi tehtajo 170 do 180 g in se hitro obarvajo oranžno.
- Paprika Bellania: Zgodnja sorta z vijoličnimi plodovi, ki dosežejo 8 do 10 cm. Imajo debelo, sočno meso in so primerni za sredozemske jedi.
- Paprika Babura Snow White: Zelo zgodnja in rodna sorta bele paprike babure z debelim mesom in odličnim okusom. Odporna na virusna obolenja, primerna za gojenje na prostem in v rastlinjakih. Plodovi so težki 200 g, sočni in okusni.
- Paprika Honey Long: Srednje zgodnja in dobro rodna sorta rumene paprike s sladkimi, koničastimi plodovi, dolgimi do 22 cm in težkimi 80 do 100 g.
- Paprika Candy Long: Srednje zgodnja in dobro rodna sorta oranžne paprike s sladkimi, koničastimi plodovi, dolgimi do 22 cm in težkimi 80 do 100 g.
Cepljene in sejane sadike paprike je mogoče naročiti v predprodaji spletnih trgovin z dostavo po vsej Sloveniji.
Rdeča Paprika: Posebnosti in Prednosti
Rdeča paprika je v kulinariki zelo pogosta in cenjena zelenjava. Je precej sladkega okusa, zato se velikokrat uporablja kot glavna jed, na primer polnjena paprika. Nekateri so presenečeni, a zelena, rumena in rdeča paprika (še posebej vrste babura) so ena in ista vrsta, razlikujejo pa se le v različnih stopnjah zrelosti.
Zaradi različne obdelave oziroma stopnje zrelosti se njihov okus nekoliko razlikuje; zelene zaznamuje svežina in rahla grenkoba, medtem ko so rdeče v primerjavi z drugimi veliko bolj sladke. Različen način pridelave je tudi razlog za različno ceno. Zelena paprika je najbolj sprejemljiva, ker je najzgodaj pobrana, zato so njeni pridelovalni stroški nižji. Rumena paprika je nekoliko dražja, rdeča paprika pa, ker je pri pridelavi porabljene največ dela, vode in drugih dejavnikov, je običajno najdražja. Če ste posadili sadike rdeče paprike, rastejo pa zelene, je potrebno počakati nekaj tednov, da plodovi dozorijo in se obarvajo rdeče. Zeleno papriko, pa čeprav še ni zrela, lahko uporabljamo v kuhinji; je precej manj sladka in debela kot rdeča paprika ter malenkost težje prebavljiva.
Hranilna Vrednost in Vpliv na Zdravje
Paprika je nizkoenergijsko živilo in je dober vir prehranskih vlaknin. Polna skodelica paprike vsebuje samo 45 kalorij. Sveža paprika je odličen vir vitamina C, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, pomembno vpliva na delovanje živčnega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Največ vitamina C vsebuje ravno rdeča paprika, ki oskrbi tudi z vitaminoma A in E, vitaminom B6 ter folno kislino. Vitamin A ima vlogo pri ohranjanju zdrave kože in vida, vitamin E pa je dobro poznan antioksidant.
Kapsaicin v paprikah (čeprav v rdečih paprikah babura ga je manj kot v pekočih sortah) ima pozitiven vpliv na zdravje: zmanjšuje slab holesterol v krvi, pomaga nadzorovati sladkorno bolezen, lajša bolečine in vnetja. Vitamin C skrbi tudi za ohranjanje mladostnega videza kože.
Paprika v Kulinariki
Paprika v kulinariki zaseda posebno mesto. Zaradi raznolikosti barv, arome in okusa poživi marsikatero jed ali obrok. Plodovi paprike se uporabljajo sveži ali toplotno obdelani. V kuhinji jo lahko uporabimo pri pripravi mesa, juh, paprikaša, odlično pa se poda tudi k slanim jedem.
- Polnjene paprike: Zelo okusne so polnjene paprike. Lahko jih pripravimo s tunino-zelenjavnim nadevom. Papriko razpolovimo in očistimo semen. Nadev pripravimo tako, da tuno po želji zmešamo z malo skute in žlico kisle smetane, da dobimo bolj mazav nadev. Temu nadevu lahko primešamo koruzo, po želji tudi olive ali sušene paradižnike ter na kocke narezan sir mocarelo.
- Omleta s papriko: Z dodatkom paprike lahko pripravimo tudi okusno omleto. Narežemo papriko, bučko in jajčevec, posebej pa stepamo jajca, malo popra in sol. V ponvi segrejemo oljčno olje, dodamo narezano zelenjavo in pražimo približno 2 minuti. Dodamo še sesekljan peteršilj, sol, poper in stepena jajca ter ponev pokrijemo.
- Pražena in mleta paprika: Papriko in česen lahko spečemo v pečici in ju olupimo. Mleta rdeča paprika je skoraj nepogrešljiva začimba pri golažih, enolončnicah in tudi pri pečenem krompirju ter mesu in številnih drugih omakah ter jedeh, za katere želimo, da so nekoliko rdeče barve.
Shranjevanje in Kakovost
Paprika sodi med manj obstojno zelenjavo z veliko občutljivostjo za glivične okužbe. Kakovost je določena s senzoričnimi lastnostmi, kot so barva, oblika, velikost, čvrstost in okus, ter s hranilno vrednostjo. Problem predstavlja hitra izguba teže, hranilnih snovi in hitro staranje po obiranju. Paprike lahko na sobni temperaturi ohranimo le krajši čas (3-4 dni), vendar pa lahko z nižjimi temperaturami in ustrezno relativno vlažnostjo podaljšamo rok trajanja.
Viri
- OPKP - Odprta platforma za klinično prehrano, IJS - Institut Jožef Stefan.
- Polajžer K. 2018. Vrednotenje parametrov kakovosti vzorcev solate, paradižnika in paprike, pridelanih po različnih postopkih. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za živilstvo. Magistrsko delo.
- Masten J. 2017. Parametri kakovosti solate, paradižnika in paprike iz trgovin. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za živilstvo. Magistrsko delo.
- EK. 2012. Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok.