Palačinke so ena tistih jedi, ki jih imamo bolj ali manj vsi radi. So preproste za pripravo, sestavine imamo običajno že doma, možnosti kombinacij pa so skoraj neskončne. Čeprav jih pogosto povezujemo s sladico, so palačinke v resnici izjemno vsestranska jed. Ko si zaželimo nekaj sladkega, so palačinke idealna izbira, saj so lahko hkrati razkošne in domače. Z nekaj domišljije in pravimi sestavinami lahko postanejo razvajajoča sladica, idealna za dneve, ko si želimo nekaj domačega, a hkrati nekoliko drugačnega.
Osnovna priprava in splošni nasveti za popolne palačinke
Receptov za palačinke je ogromno, kar ni nič neobičajnega, saj so okusi in želje različni. Maso v osnovi pripravimo iz moke, mleka, jajc, sladkorja in soli, nekateri pa za rahlost dodajo še sodo bikarbono ali mineralno vodo. Eni imajo radi zelo tanke palačinke, drugi malce debelejše, vsi pa si nekako želimo isto: okusne palačinke, ki niso gumijaste, a se kljub temu lepo zvijajo in se ne trgajo, ko jih mažemo. Za piko na i pa so še čudovito rahle in tako mehke, da se kar stopijo v ustih.
Na splošno velja, da masa ne sme biti pregosta, pred peko pa jo je dobro pustiti počivati vsaj 30 minut, da se sestavine resnično prepojijo in se delci moke povsem raztopijo ter povežejo s preostalimi sestavinami. Počivanje mase je ključno za boljše palačinke. Tudi v najbolj pestrem jutru lahko dan začnete z zdravim in okusnim zajtrkom.
Klasične sladke palačinke za vsak okus
Palačinke lahko dopolnimo ali napolnimo s sadjem, sladkimi namazi ali smetano ter zavijemo v poljubne oblike. Pogosto jih spremlja kakšna omaka, postrežemo pa jih lahko kot sladico.
Zapečene palačinke z lešnikovim nadevom
Klasične palačinke, polnjene z bogatim lešnikovim nadevom in zapečene v pečici, so prava sladica za posebne trenutke. Še posebej se priležejo ob skodelici kave ali čaja.
Za pripravo lešnikovega nadeva lešnike razporedimo po pekaču in jih za 15 do 20 minut pustimo v pečici na 130 ºC. Nato lešnike zmanemo v kuhinjski krpi, da odstranimo rjavo kožico. Lešnike stresemo v blender in jih zmeljemo do gladke, tekoče lešnikove paste. Dodamo vse ostale sestavine, razen mleka, ter zmeljemo do gladke teksture.
Čokoladne palačinke s smetano in višnjami
Čokoladno testo, rahla smetana in rahlo kiselkaste višnje iz kompota ustvarijo popolno ravnovesje okusov. Sladica je hkrati razkošna in domača.
Za čokoladno omako lahko pripravimo vodno kopel in čokolado skupaj s smetano počasi stopimo. Dodamo vanilijevo aromo in kokosovo moko ter dobro premešamo. Lahko pa čokolado nalomimo na majhne koščke in jo damo v posodico. Smetano segrejemo skoraj do vretja, nato z njo prelijemo čokolado in mešamo, da dobimo gladko zmes brez grudic.
Palačinke z limonino kremo
Sveže, prijetno osvežilne in izjemno aromatične palačinke z limonino kremo so odlična izbira, ko si zaželimo nekaj lažjega, a še vedno sladkega. Limonina lupinica namreč nima intenzivne kislosti, ki bi preglasila okus jedi, doda pa pridih svežine in čudovito aromo.
Retro sladke palačinke
Nekatere sladke palačinke, ki so jih pripravljale že naše babice, so še vedno zelo priljubljene in spadajo v poglavje retro sladic.
Gratinirane skutine palačinke
Gratinirane skutine palačinke so bile v otroštvu mnogih prava poslastica, zlasti okusna skutna fila, ki smo jo želeli poskusiti že pred pečenjem. Za pripravo teh palačink najprej namočimo 30 g rozin v rumu za 10 do 15 minut. V večji skledi zmešamo skuto, kislo smetano, 2 žlici sladkorja (ali po okusu) in limonino lupinico. Dodamo odcejene rozine. Vse sestavine za palačinke z metlico zmešamo v posodi in maso damo na stran za približno 15 minut. Ko so vse palačinke nadevane in zložene v pekaču, jih prelijemo s prelivom in zapečemo. Sladke gratinirane skutine palačinke so nared.
Palačinke z vinskim šodojem
Drug predlog, kako palačinke spremenimo v hitro sladico, je vinski šodo. To sladico sicer povezujemo z martinovim, a nič ne bo narobe, če jo pripravimo kadarkoli. Palačinke nadevamo z mletimi orehi in sladkorjem ter zložimo v trikotnik ali zavijemo. Zraven pripravimo vinski šodo: v lonec nalijemo vodo, jo zavremo, nato pa na paro postavimo skledo, v katero smo ubili dve jajci in dodali dve žlici sladkorja. Stepati začnemo z električnim mešalnikom, po približno minuti pa počasi prilijemo 2 žlici rdečega vina in stepamo toliko časa, da nastane pena. Šodo prelijemo po palačinkah in ponudimo še toplo.
Skutine palačinke s prelivom (Ljubljanske palačinke)
Še ena različica sladkih palačink je s skuto. Ponekod jim dodajo pehtran in jedi rečejo ljubljanske palačinke, a tudi če pehtrana ne boste dodali, bo nastala odlična sladica. Vsako palačinko namažemo s skutnim nadevom, v katerega smo vmešali jajce in nekaj smetane ter sladkorja. Nato palačinke zložimo v namaščen pekač, prelijemo z jajčno-mlečnim prelivom in zapečemo v pečici.
Crêpes Suzette: Ikonična francoska sladica z zgodbo
Zgodovina in legende o nastanku
Prav posebna različica francoskih palačink so crêpes Suzette - sladica, sestavljena iz osnovnih palačink ter omake Suzette, ki je pripravljena iz karameliziranega sladkorja in masla, pomarančnega, mandarininega ali limoninega soka, pomarančne lupinice in pomarančnega likerja (tradicionalno Grand Marnier) ter konjaka. Čeprav veljajo za tipično in nepogrešljivo sladico francoske kuhinje, naj bi crêpes Suzette v resnici izvirale iz sosednjega Monaka. O poreklu jedi in njenem imenu sicer kroži več različnih zgodb in legend, praktično nemogoče je z gotovostjo trditi, katera je pravilna. Vse pa kaže na to, da je jed (tako kot številne druge) nastala po nesreči, šlo je torej za napako - sladko napako.
Najbolj znana legenda pravi, da je znamenite palačinke ustvaril kuharski mojster Auguste Escoffier, ki naj bi jih 31. januarja leta 1895 ali 1896 v legendarni restavraciji Café de Paris v Monte Carlu pripravil za takratnega valižanskega princa, sina kraljice Viktorije in bodočega kralja Edvarda VII iz Velike Britanije, ter njegovih 18 gostov. Med gosti naj bi bila tudi prelestna francoska lepotica po imenu Suzette. Nekateri viri pravijo, da naj bi šlo za prinčevo francosko ljubimko, drugi dodajajo, da je bila mladenka hčerka enega izmed povabljencev. Ker je bil kuharski mojster preveč zatopljen v brezhibno pripravo menija, naj bi nekoliko pozabil na omako za palačinke na štedilniku in liker, ki ga je dodal vanjo, naj bi se vnel. Ne glede na nesrečo je bila omaka božanskega okusa, zato se je odločil tvegati in jed zbrani družbi postreči kot na novo ustvarjeno sladico.
Druga različica legende trdi, da tistega dne deserta ni pripravljal mojster, temveč njegov vajenec, komaj 15-letni Henri Charpentier. Medtem ko je pripravljal omako za sladico, slavnostne palačinke Crêpe au Grand Marnier, je liker, ki ga je dodal v omako, nenadoma zajel ogenj. Ko je vajenca povprašal o imenu jedi, naj bi mu ta povedal, da gre za povsem nov recept, narejen njemu v čast. Charpentier naj bi si tako v zadregi izmislil, da so na mizi Crêpes Princesse, pripravljene v čast angleški kroni. A princ je zavrnil laskanje in prosil, če bi jed lahko poimenovali po njegovi čudoviti spremljevalki Suzette. Charpentier mu je ustregel in tako naj bi nastale crêpes Suzette. A čeprav je zgodbo o tem povedal sam in se o podrobnostih razpisal tudi v svoji avtobiografiji Life à la Henri, so pozneje številni dvomili v resničnost njegovih izjav.
Povsem v drugo smer pa gre še ena izmed potencialnih zgodb o nastanku crêpes Suzette. Sladica naj bi namreč dobila ime po znani nemško-francoski igralki Suzanne Reichenberg, ki je v profesionalnem svetu delala pod imenom Suzette. Leta 1897 se je Reichenbergova pojavila v francoskem državnem gledališču Comédie Française v vlogi služkinje ter na odru stregla palačinke. Te naj bi za potrebe vsakodnevne uprizoritve gledališču dostavljal gospod Joseph, lastnik restavracije Marivaux. Tanko testo naj bi se odločil flambirati, da bi pritegnil pozornost občinstva in ohranil jed toplo za igralce, ki so jo uživali med igro. Še ena izmed legend pravi, da naj bi crêpes Suzette prvi pripravil kuharski mojster po imenu Jean Reboux za kralja Louisa XV ob žalovanju za princeso Suzette de Carignan, ki naj bi bila domnevno kraljeva velika ljubezen. Jasno je torej, da so bile palačinke nekoč ravno tako priljubljene, kot so danes.
Priprava crêpes Suzette
Ko govorimo o crêpes Suzette, lahko testo spečemo vnaprej in se šele nato lotimo priprave značilne omake iz pomaranč ter masla. Namesto pomaranč lahko uporabimo tudi mandarine, limone ali pa kombinacijo vsega naštetega. Preden iz pomaranč iztisnemo sok, na drobno nastrgamo zunanjo oranžno lupinico. Izogibamo se kakršnemu koli belemu delu lupine, saj lahko zagreni omako. Nato pomaranče prerežemo na pol in iztisnemo sok. V ponev dodamo maslo in sladkor ter jo pristavimo na srednje močan ogenj. Neprekinjeno mešamo, dokler se maslo ne stopi in s sladkorjem ustvari konsistentno kremo. Kuhamo, dokler krema ne začne postajati rjavkasta (karamelizira). Nato dodamo pomarančni sok in kuhamo, da se sladkor povsem utekočini. Vmes večkrat premešamo. Nato povečamo ogenj in dodamo tretjino kozarca pomarančnega likerja (tradicionalno Grand Marnier) ali konjaka. Pustimo, da alkohol izhlapi, nato dodamo pomarančno lupinico in omako še nekaj trenutkov kuhamo na zmernem ognju.
Če smo palačinke pripravili prej, jih sedaj samo na hitro ogrejemo, lahko pa se najprej lotimo priprave omake in šele nato peke palačink. V vsakem primeru jih takrat, ko imamo pripravljeni obe sestavini, premažemo z omako Suzette in prepognemo v trikotnike ali četrtinke. Potem jih potopimo v preostanek omake in ponovno pristavimo na štedilnik na srednje visok ogenj. Na koncu jih samo še flambiramo s pomarančnim likerjem in/ali konjakom ter postrežemo. Flambiranje bo največji učinek doseglo, če ga bomo izvedli pri jedilni mizi, a tehnika ni tako enostavna, kot je morda videti na prvi pogled, zato priporočamo previdnost. Žganje dodamo palačinkam v omaki in prižgemo z gorilnikom za crème brûlée ter počakamo, da alkohol izhlapi.
Palačinka Suzette z Michelinovo zvezdico v 5-zvezdičnem hotelu Ritz London, ki jo je postregel Luigi Cagnin.
Raznoliki nadevi za sladke palačinke
Če obožujete puhasta in nežna peciva, vas bodo palačinke z rožičevo moko, karameliziranimi figami in osvežilnim prelivom naravnost očarale. Rožičeva moka poskrbi za naravno sladek okus in bogato aromo, v kombinaciji s sočnim sadjem in prelivom iz citrusov pa nastane sladica, ki se stopi v ustih.
- Polovico palačinke lahko namažemo z arašidovim maslom, drugo polovico z marmelado.
- Za sadni preliv lahko suho sadje z vodo in limoninim/pomarančnim sokom damo v posodo, postavimo na štedilnik in segrejemo. Ko zavre, zmanjšamo temperaturo in kuhamo počasi. Odišavimo z dodatki po okusu in željah.
- Iz breskev lahko pripravimo okusen nadev: breskve operemo in narežemo na kocke. Damo jih v kozico in potresemo s sladkorjem, dodamo limonino lupinico in limonin sok. Kuhamo na šibkem ognju. Ko breskve spustijo sok, ga z žlico nekaj vzamemo stran in zmešamo skupaj s koruznim škrobom, po potrebi dodamo še malo vroče vode. Škrob vmešamo k breskvam in ob mešanju kuhamo, dokler se ne zgosti.
- Slivov nadev s čokolado: slive očistimo, razpolovimo, izkoščičimo ter jih s prerezano stranjo obrnjeno navzdol naložimo na s peki papirjem obložen pekač. Pečemo 20 minut pri 200°C. Pečene slive pobiramo iz pekača in počakamo, da se nekoliko ohladijo. Zmiksamo jih s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku. Kašo zlijemo v posodo in zavremo, dodamo koščke čokolade, limonin sok, vanilijo in cimet. Mešamo, da se čokolada stopi, nazadnje pa primešamo še rum. Vroče slive s čokolado nadenemo v vroče kozarčke, ki jih dobro zapremo.