Ratluk ali rahat lokum je turška sladica iz sladkorja, škrobne moke in vode, ki po videzu spominja na želatino ali gumijaste bonbone. Ta mehka, želejasta poslastica je v slovenskem in regionalnem kontekstu znana pod imeni rahat lokum (turško/bosansko), Turkish delight (angleško) ali preprosto lokum. Vsi ti izrazi označujejo isto sladkarijo - mehko, želejasto poslastico, pripravljeno iz sladkorja, koruznega škroba in različnih okusov. Ime "rahat" pomeni "udobje", "lokum" pa "zalogaj" - skupaj torej "udoben zalogaj".

Kaj je Ratluk (Rahat Lokum)?

Ratluk se večinoma pripravlja in proizvaja v Bosni in Hercegovini, razširil pa se je tudi v druge evropske države. Turška slaščica ali lokum (osmansko turško لوقوم) je družina slaščic na osnovi škroba in sladkorja. Slaščice se pogosto pakirajo in uživajo v majhnih kockah, posutih s sladkorjem v prahu, kokosovo moko ali vinskim kamnom v prahu, da se prepreči sprijemanje.

Okusi in Dodatki

Rahatluk je lahko različnih okusov, med katerimi so najbolj znani vrtnica, limona ali pomaranča. Najbolj znan rahatluk je tisti z aromo vrtnice ali rožne vodice, za katerega je značilen rahlo sladek okus in rahlo rožnata barva. Od začetnega rožnega okusa se je slaščica razvila v nešteto oblik in okusov, vanjo dodajajo pistacije, orehe, lešnike, sivko, meto, pomarančno lupino, jo posipajo s kokosom in obarvajo z različnimi barvami. Drugi pogosti okusi vključujejo cimet in meto. Okus vrtnice je eden najbolj tradicionalnih okusov za ratluk, saj je bila vrtnica že stoletja uporabljena v vzhodnjaški kulinariki - od perzijskih jedi do turških sladic.

Vrhunske sorte so v veliki meri sestavljene iz sesekljanih datljev, pistacij, lešnikov ali orehov; tradicionalne sorte so pogosto aromatizirane z rožno vodo, mastiko, bergamot pomarančo ali limono. Dodani orehi prinašajo hrustljavo teksturo in bogat okus, ki uravnoteži sladkost. Ratluk s koščki orehov, pistacij ali česa drugega je mehka sladkarija, a ne z mletimi orehi.

Zgodovina in Izvor Turške Sladice

Imenuje se tudi lokum in naj bi bil prvič proizveden v Turčiji in Iranu v 18. stoletju. Izvor turške slaščice ni natančno znan, znano pa je, da so slaščico izdelovali v Turčiji in Iranu (Perzija) že v poznem 18. stoletju. Natančen izvor teh sladkarij je treba še dokončno ugotoviti.

Etimologija in Imena

Turška beseda lokum izvira iz arabske besede al-lukum. Turški imeni lokma in lokum izhajata iz arabske besede luqma(t) (لُقْمَة) in njene množine luqam (لُقَم), ki pomeni 'zalogaj' in 'zalogaji'. Alternativno osmansko turško ime rahat-ul hulküm je bila arabska formulacija rāḥat al-hulqūm (رَاحَةُ ٱلْحُلْقُوم‎), kar pomeni 'udobje v grlu', kar ostaja ime v uradni arabščini.

Ime v grščini λουκούμι (loukoumi) ima podobno etimologijo kot sodobna turščina in se trži kot 'grški užitek'. Na Cipru, kjer ima sladica zaščiteno geografsko označbo (ZGO), se trži tudi kot Cyprus Delight. V armenščini se imenuje lokhum (լոխում), v asirščini läoma.

V Libiji, Savdovi Arabiji, Alžiriji in Tuniziji je znan kot ḥalqūm, v Kuvajtu kot kabdat alfaras, v Egiptu kot malban (ملبن) ali ʕagameyya, v Libanonu in Siriji pa rāḥa (راحة).

Romunska beseda za opis te slaščice je rahat, okrajšava od arabskega rahat ul-holkum. Vendar pa je v romunskem jeziku beseda rahat pridobila tudi slabšalen pomen. Po mnenju jezikoslovca Lazărja Șăineanuja so turške besede, ki so prišle v romunski jezik v 17. in 18. stoletju, večinoma zastarele in pridobile slabšalen ali ironičen pomen.

Njegovo ime v Bosni in Hercegovini ter Izraelu je rahat lokum in izhaja iz zelo stare zmede dveh imen, ki jih najdemo že v osmanski turščini. Ime v srbohrvaščini je ratluk, zmanjšana oblika istega imena. V perzijščini se imenuje rāhat-ol-holqum (راحت الحلقوم).

Širjenje in Kulturni Pomen

Z Otomanskim cesarstvom se je ratluk razširil po Balkanu, vključno z Bosno in Hercegovino ter preko nje tudi v Slovenijo, kjer je postal znan kot ratluk. Danes je del kulinarične tradicije v celotni regiji. V bolgarščini je turška slaščica znana kot lokum (локум) in uživa nekaj priljubljenosti. V Grčiji je turška slaščica, znana kot loukoumi [λουκούμι], zelo priljubljena poslastica že od 19. stoletja, slavno pridelana v mestu Patras (Patrina loukoumia), pa tudi na otoku Siros in severnih grških mestih Solun, Serres in Komotini ter drugod.

V državah nekdanje Jugoslavije, ki so bile pod Osmani (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, Hrvaška, Kosovo), pa tudi v Albaniji je lokum znan kot rahat-lokum, ratluk ali lokum. Uveden je bil v času osmanske vladavine na Balkanu in je ostal priljubljen. Danes ga običajno uživamo s kavo.

Slaščica je v Braziliji znana kot Manjar Turco, Delícia Turca, Bala de Goma Síria ali Bala de Goma Árabe. Na Filipine je prispela z mednarodno trgovino, verjetno v 19. ali 20. stoletju. Filipinska različica se imenuje chewy gulaman, kjer gulaman pomeni filipinski žele. Tradicionalno je žvečilni gulaman narejen iz različnih vrst morskih rastlin. Ko je žele oblikovan in ima žvečljivo konsistenco, ga nato prekrijemo z avtohtonim škrobom ali filipinskimi kokosovimi ostružki, da se prepreči oprijemanje.

Turška slaščica je predstavljena tudi v literaturi kot začarana sladica, ki jo Bela čarovnica uporablja, da pridobi zvestobo Edmunda Pevensieja v filmu Lev, čarovnica in garderoba (1950) C. S. Lewisa.

Umetnost turškega medu: zgodovina, sorte in kako ga narediti

Vloga Hacıja Bekirja

Po podatkih podjetja Hacı Bekir se je Bekir Efendi, po opravljenem hadžu poimenoval Hacı Bekir, iz domačega mesta Kastamonu preselil v Carigrad in leta 1777 odprl svojo slaščičarno v okrožju Bahçekapı. Proizvajal je različne vrste bonbonov in lokumov, kasneje tudi edinstveno obliko lokuma iz škroba in sladkorja. Sultan je bil navdušen, Bekirjeva slaščičarna pa je postala tako slavna, da še vedno obstaja. Tim Richardson, zgodovinar sladkarij, je sicer podvomil o priljubljenem pripisu Hacıja Bekirja kot izumitelju turške slaščice, saj so »določena imena in datumi pogosto napačno povezani z izumom določenih sladkarij, nenazadnje iz komercialnih razlogov«.

Sestavine: Škrobna Moka in Njen Pomen

Osnovne sestavine ratluka so sladkor, škrobna moka in voda. Škrobno moko imenujemo tudi gustin ali gussnel, čeprav je med obema živiloma majhna razlika. Gussnel je sestavljen iz čistega škroba, medtem ko škrobna moka lahko vsebuje maščobe in beljakovine. Škrobna moka je prah bele do svetlo rumene barve in fine strukture. Najpogosteje ga pripravljajo iz koruze, krompirja, pšenice, riža in tapioke. Najdemo ga v semenih žit in je ogljikov hidrat, ki se pogosto uporablja v prehrani ljudi.

Tradicionalna Priprava Škroba

Tradicionalno so nekatere babice pripravljale to sladico s krompirjevim škrobom, ki so ga dobili tako, da so naribali krompir, ga namočili in nato odcedili krompirjevo vodo, škrob pa je ostal na dnu. Iz krompirjeve vode in škroba so nato zakuhali gosti del za rahat lokum.

Tradicionalna Receptura za Ratluk

S samo nekaj sestavinami, kot so sladkor, voda in škrobna moka, lahko pripravite okusno poslastico. Za pripravo vam ne bo treba porabiti veliko časa.

Sestavine za osnovni ratluk:

• Sladkor
• Voda
• Škrobna moka (koruzni škrob, gustin)
• Limonin sok
• Aroma (npr. rožna voda, vanilija, pomaranča)
• Jedilna barva (po želji)
• Sladkor v prahu (za posipanje)

Postopek priprave:

1. Priprava sirupa: Sladkor, vodo in limonin sok skuhajte v gost sirup. Čas kuhanja naj bo približno 10 minut. Da preverite, če je sirup dovolj gost, vlijete 1 žlico sirupa v mrzlo vodo v skodelico - sirup se mora strditi v mehko kroglico.
2. Priprava škrobne zmesi: V drugi večji posodi zmešajte vodo in škrob. Kuhajte toliko časa, da se zgosti. Med kuhanjem ves čas mešajte.
3. Združevanje in kuhanje: V tem koraku začnite po malo dodajati sirup k gosti škrobni masi. Vsakič dobro vmešajte sirup v škrobno zmes. To delajte toliko časa, da porabite ves sirup. Celotno zmes kuhajte na manjšem ognju približno 40 minut, občasno premešajte.
4. Dodatki: Na koncu dodajte še aromo (npr. rožno vodo) in jedilno barvo, če jo uporabljate.
5. Hlajenje in oblikovanje: Model, najbolje pravokoten, namažite z oljem in vanj vlijte maso. Pustite, da se masa strdi na hladnem mestu.
6. Rezanje in posipanje: Ko je masa strjena, jo vzemite iz modela. Na mizo položite peki papir in ga na debelo posujte z mletim sladkorjem. Posujte mleti sladkor tudi po vrhu in ob straneh strjene mase. Sledi rezanje na trakove približno 2 cm debele in široke. Kocke povaljajte v sladkorju v prahu, da se ne sprimejo med seboj in s podlago.

Uporaba in Serviranje

Rahat lokum se najpogosteje zaužije z grenkimi pijačami, kot je kava. Lahko ga jeste tudi s čajem in sladkimi napitki, kot je vroča čokolada. Loukoumi je običajna tradicionalna poslastica, ki jo redno postrežejo namesto piškotov skupaj s kavo. Narežemo ga na manjše koščke, dodamo ga tortam ali kremam, lahko pa ga uporabimo tudi kot okras.

Shranjevanje

Po pripravi se rahat lokum ohladi, da se stisne in je primeren za uživanje. Shranite ga na hladnejši sobni temperaturi, v suhem in hladnem prostoru, najbolje v zaprtem pakiranju. Ratluk ne mara vlage (postane lepljiv) ali prevelike suše (postane trši). Pri pravilnem shranjevanju ohrani mehkobo in svežino. Po pripravi ga je najbolje zaužiti v 2 tednih, ker se po tem začne sušiti in bo dlje, ko bo shranjen, izgubil aromo.

Razlika med Ratlukom in Bosanskim Lokumom

Pomembna razlika obstaja med ratlukom (rahat lokum) in bosanskim lokumom. Ratluk je želejasta sladkarija, mehka in sladka, medtem ko je bosanski lokum čajno pecivo ali piškot, ki je suh. V Sloveniji in regiji "ratluk" jasno označuje želejasto sladkarijo, medtem ko "bosanski lokum" označuje pecivo.

Ratluk (Rahat Lokum): Zgodovina in Receptura

Ratluk ali rahat lokum je turška sladica iz sladkorja, škrobne moke in vode, ki po videzu spominja na želatino ali gumijaste bonbone. Ta mehka, želejasta poslastica je v slovenskem in regionalnem kontekstu znana pod imeni rahat lokum (turško/bosansko), Turkish delight (angleško) ali preprosto lokum. Vsi ti izrazi označujejo isto sladkarijo - mehko, želejasto poslastico, pripravljeno iz sladkorja, koruznega škroba in različnih okusov. Ime "rahat" pomeni "udobje", "lokum" pa "zalogaj" - skupaj torej "udoben zalogaj".

Kaj je Ratluk (Rahat Lokum)?

Rahatluk se večinoma pripravlja in proizvaja v Bosni in Hercegovini, razširil pa se je tudi v druge evropske države. Turška slaščica ali lokum (osmansko turško لوقوم) je družina slaščic na osnovi škroba in sladkorja. Slaščice se pogosto pakirajo in uživajo v majhnih kockah, posutih s sladkorjem v prahu, kokosovo moko ali vinskim kamnom v prahu, da se prepreči sprijemanje. Malo je podoben želeju, le da je bolj moten.

Okusi in Dodatki

Rahatluk je lahko različnih okusov, med katerimi so najbolj znani vrtnica, limona ali pomaranča. Najbolj znan rahatluk je tisti z aromo vrtnice ali rožne vodice, za katerega je značilen rahlo sladek okus in rahlo rožnata barva. Od začetnega rožnega okusa se je slaščica razvila v nešteto oblik in okusov, vanjo dodajajo pistacije, orehe, lešnike, sivko, meto, pomarančno lupino, jo posipajo s kokosom in obarvajo z različnimi barvami. Drugi pogosti okusi vključujejo cimet in meto. Okus vrtnice je eden najbolj tradicionalnih okusov za ratluk, saj je bila vrtnica že stoletja uporabljena v vzhodnjaški kulinariki - od perzijskih jedi do turških sladic.

Vrhunske sorte so v veliki meri sestavljene iz sesekljanih datljev, pistacij, lešnikov ali orehov; tradicionalne sorte so pogosto aromatizirane z rožno vodo, mastiko, bergamot pomarančo ali limono. Dodani orehi prinašajo hrustljavo teksturo in bogat okus, ki uravnoteži sladkost. Ratluk s koščki orehov, pistacij ali česa drugega je mehka sladkarija.

Zgodovina in Izvor Turške Sladice

Imenuje se tudi lokum in naj bi bil prvič proizveden v Turčiji in Iranu v 18. stoletju. Izvor turške slaščice ni natančno znan, znano pa je, da so slaščico izdelovali v Turčiji in Iranu (Perzija) že v poznem 18. stoletju. Natančen izvor teh sladkarij je treba še dokončno ugotoviti.

Etimologija in Imena

Turška beseda lokum izvira iz arabske besede al-lukum. Turški imeni lokma in lokum izhajata iz arabske besede luqma(t) (لُقْمَة) in njene množine luqam (لُقَم), ki pomeni 'zalogaj' in 'zalogaji'. Alternativno osmansko turško ime rahat-ul hulküm je bila arabska formulacija rāḥat al-hulqūm (رَاحَةُ ٱلْحُلْقُوم‎), kar pomeni 'udobje v grlu', kar ostaja ime v uradni arabščini.

Ime v grščini λουκούμι (loukoumi) ima podobno etimologijo kot sodobna turščina in se trži kot 'grški užitek'. Na Cipru, kjer ima sladica zaščiteno geografsko označbo (ZGO), se trži tudi kot Cyprus Delight. V armenščini se imenuje lokhum (լոխում), v asirščini läoma.

V Libiji, Savdovi Arabiji, Alžiriji in Tuniziji je znan kot ḥalqūm, v Kuvajtu kot kabdat alfaras, v Egiptu kot malban (ملبن) ali ʕagameyya, v Libanonu in Siriji pa rāḥa (راحة).

Romunska beseda za opis te slaščice je rahat, okrajšava od arabskega rahat ul-holkum. Vendar pa je v romunskem jeziku beseda rahat pridobila tudi slabšalen pomen. Po mnenju jezikoslovca Lazărja Șăineanuja so turške besede, ki so prišle v romunski jezik v 17. in 18. stoletju, večinoma zastarele in pridobile slabšalen ali ironičen pomen.

Njegovo ime v Bosni in Hercegovini ter Izraelu je rahat lokum in izhaja iz zelo stare zmede dveh imen, ki jih najdemo že v osmanski turščini. Njegovo ime v srbohrvaščini je ratluk, zmanjšana oblika istega imena. V perzijščini se imenuje rāhat-ol-holqum (راحت الحلقوم).

Širjenje in Kulturni Pomen

Z Otomanskim cesarstvom se je ratluk razširil po Balkanu, vključno z Bosno in Hercegovino ter preko nje tudi v Slovenijo, kjer je postal znan kot ratluk. Danes je del kulinarične tradicije v celotni regiji. V bolgarščini je turška slaščica znana kot lokum (локум) in uživa nekaj priljubljenosti. Čeprav je domnevno prišla z Osmanskim cesarstvom, je morda prišla prej, saj je bil Bližnji vzhod na državo zelo vpliven v smislu kuhinje. V Grčiji je turška slaščica, znana kot loukoumi [λουκούμι], zelo priljubljena poslastica že od 19. stoletja, slavno pridelana v mestu Patras (Patrina loukoumia), pa tudi na otoku Siros in severnih grških mestih Solun, Serres in Komotini ter drugod.

V državah nekdanje Jugoslavije, ki so bile pod Osmani (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, Hrvaška, Kosovo), pa tudi v Albaniji je lokum znan kot rahat-lokum, ratluk ali lokum. Uveden je bil v času osmanske vladavine na Balkanu in je ostal priljubljen. Danes ga običajno uživamo s kavo.

Slaščica je v Braziliji znana kot Manjar Turco, Delícia Turca, Bala de Goma Síria ali Bala de Goma Árabe. Na Filipine je prispela z mednarodno trgovino, verjetno v 19. ali 20. stoletju. Vendar pa je njena priljubljenost postala očitna šele v 1980-ih in 1990-ih. Filipinska različica se imenuje chewy gulaman, kjer gulaman pomeni filipinski žele. Tradicionalno je žvečilni gulaman narejen iz različnih vrst morskih rastlin. Ko je žele oblikovan in ima žvečljivo konsistenco, ga nato prekrijemo z avtohtonim škrobom ali filipinskimi kokosovimi ostružki, da se prepreči oprijemanje. V zadnjih letih se sladkor uporablja tudi kot prekrivno nadomestilo.

Turška slaščica je predstavljena tudi v literaturi kot začarana sladica, ki jo Bela čarovnica uporablja, da pridobi zvestobo Edmunda Pevensieja v filmu Lev, čarovnica in garderoba (1950) C. S. Lewisa. Prodaja turške slaščice se je povečala po izidu filma Kronike Narnije iz leta 2005 v kinematografih.

Vloga Hacıja Bekirja

Po podatkih podjetja Hacı Bekir se je Bekir Efendi, po opravljenem hadžu poimenoval Hacı Bekir, iz domačega mesta Kastamonu preselil v Carigrad in leta 1777 odprl svojo slaščičarno v okrožju Bahçekapı. Proizvajal je različne vrste bonbonov in lokumov, kasneje tudi edinstveno obliko lokuma iz škroba in sladkorja. Sultan je bil navdušen, Bekirjeva slaščičarna pa je postala tako slavna, da še vedno obstaja. Tim Richardson, zgodovinar sladkarij, je sicer podvomil o priljubljenem pripisu Hacıja Bekirja kot izumitelju turške slaščice, saj so »določena imena in datumi pogosto napačno povezani z izumom določenih sladkarij, nenazadnje iz komercialnih razlogov«.

Sestavine: Škrobna Moka in Njen Pomen

Osnovne sestavine ratluka so sladkor, škrobna moka in voda. Škrobno moko imenujemo tudi gustin ali gussnel, čeprav je med obema živiloma majhna razlika. Gussnel je sestavljen iz čistega škroba, medtem ko škrobna moka lahko vsebuje maščobe in beljakovine. Škrobna moka je prah bele do svetlo rumene barve in fine strukture. Najpogosteje ga pripravljajo iz koruze, krompirja, pšenice, riža in tapioke. Najdemo ga v semenih žit in je ogljikov hidrat, ki se pogosto uporablja v prehrani ljudi.

Tradicionalna Priprava Škroba

Tradicionalno so sladico včasih pripravljali s krompirjevim škrobom, ki so ga dobili tako, da so naribali krompir, ga namočili in nato odcedili vodo. Škrob je ostal na dnu, in iz njega so zakuhali gosti del za rahat lokum.

Tradicionalna Receptura za Ratluk

S samo nekaj sestavinami, kot so sladkor, voda in škrobna moka, lahko pripravite okusno poslastico.

Sestavine za osnovni ratluk:

• Sladkor
• Voda
• Škrobna moka (koruzni škrob, gustin)
• Limonin sok
• Aroma (npr. rožna voda, vanilija, pomaranča)
• Jedilna barva (po želji)
• Sladkor v prahu (za posipanje)

Postopek priprave:

1. Priprava sirupa: Sladkor, vodo in limonin sok skuhajte v gost sirup. Čas kuhanja naj bo približno 10 minut. Da preverite, če je sirup dovolj gost, vlijte 1 žlico sirupa v mrzlo vodo v skodelico - sirup se mora strditi.
2. Priprava škrobne zmesi: V drugi večji posodi zmešajte vodo in škrob. Kuhajte toliko časa, da se zgosti. Med kuhanjem ves čas mešajte.
3. Združevanje in kuhanje: Ko je škrobna zmes gosta, začnite po malo dodajati sirup k gosti masi. Vsakič dobro vmešajte sirup v škrobno zmes. To delajte toliko časa, da porabite ves sirup. Celotno zmes kuhajte na manjšem ognju približno 40 minut, občasno premešajte. Vrnite na štedilnik na nizkem ognju, mešajte in kuhajte, dokler se ne začne odvajati od kuhalnice.
4. Dodatki: Na koncu dodajte še aromo (npr. rožno vodo) in jedilno barvo, če jo uporabljate.
5. Hlajenje in oblikovanje: Model, najbolje pravokoten, namažite z oljem in vanj vlijte maso. Pustite, da se masa strdi na hladnem mestu.
6. Rezanje in posipanje: Ko je masa strjena, jo vzemite iz modela. Na mizo položite peki papir in ga na debelo posujte z mletim sladkorjem. Posujte mleti sladkor tudi po vrhu in ob straneh strjene mase. Sledi rezanje na trakove približno 2 cm debele in široke. Kocke povaljajte v sladkorju v prahu, da se ne sprimejo med seboj in s podlago, na kateri so servirane.

Uporaba in Serviranje

Rahat lokum se najpogosteje zaužije z grenkimi pijačami, kot je kava. Lahko ga jeste tudi s čajem in sladkimi napitki, kot je vroča čokolada. Loukoumi je običajna tradicionalna poslastica, ki jo redno postrežejo namesto piškotov skupaj s kavo. Narežemo ga na manjše koščke, dodamo ga tortam ali kremam, lahko pa ga uporabimo tudi kot okras.

Shranjevanje

Po pripravi se rahat lokum ohladi, da se stisne in je primeren za uživanje. Shranite ga na hladnejši sobni temperaturi, v suhem in hladnem prostoru, najbolje v zaprtem pakiranju. Ratluk ne mara vlage (postane lepljiv) ali prevelike suše (postane trši). Pri pravilnem shranjevanju ohrani mehkobo in svežino. Po pripravi ga je najbolje zaužiti v 2 tednih, ker se po tem začne sušiti in bo dlje, ko bo shranjen, izgubil aromo.

Razlika med Ratlukom in Bosanskim Lokumom

Pomembna razlika obstaja med ratlukom (rahat lokum) in bosanskim lokumom. Ratluk je želejasta sladkarija, mehka in sladka, medtem ko je bosanski lokum čajno pecivo ali piškot, ki je suh. V Sloveniji in regiji "ratluk" jasno označuje želejasto sladkarijo, medtem ko "bosanski lokum" označuje pecivo.

tags: #orientalska #slascica #ratluk #rahat

• Goveja pečenka iz stegna
• Celovit vodnik o žolčnih kamnih pri psih
• izbira in uporaba plastičnih posod
• Odkrijte tradicionalno jed: polenta in koruzni zdrob
• Kako narediti Kinder Cake Pops