Gojenje visokega fižola je nagrajujoče, saj zanj ni značilna le bujna rast in bogat pridelek, temveč lahko s svojo vertikalno rastjo na vrtovih in balkonih zagotovi celo dekorativni element ali zasebnost. Za uspešno rast in obilen pridelek pa je ključnega pomena pravilna izbira in postavitev ustrezne opore. Ta članek ponuja celovit vodnik za vse, kar morate vedeti o vzgoji visokega fižola, od priprave gredice do žetve in shranjevanja.
Zakaj visoki fižol potrebuje oporo?
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je opora, višje bo zrasel fižol, tudi do 3 metre in višje. Fižol je najbolj razširjena stročnica v naši regiji in spada med rastline, ki jih lahko z oporo dvignemo v zrak. Visoki fižol ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu. Za vzgojo v večjih loncih, sadilnih vrečah in koritih so primerne visoke sorte fižola, s katerimi lahko ustvarite pergole ali zaščitne zavese. Najprej boste občudovali prelepe cvetove, kasneje pa pobirali pridelke.
Vrste opor za visoki fižol
Izbira prave opore je pomembna za zdrav razvoj rastline. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Ko se rastline razvijejo, se pričnejo vzpenjati in ovijati vzdolž opore, kot so mreže, stebri ali ograja na balkonu. Taka rast omogoča rastlinam, da se povzpnejo navzgor, kar olajša nabiranje in preprečuje gnitje strokov na tleh.
Priprava in setev visokega fižola
Kdaj sejati?
Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja. Pri načrtovanju časa setve ali sajenja fižola je potrebno upoštevati, da so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature. V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je tudi sejati v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. Po drugi strani pa je v južnih regijah setev lahko prej, celo mesec dni prej, glede na krajše obdobje izpostavljenosti potencialno velikim zmrzali. To je pomembno upoštevati za zagotovitev uspešne kalivosti in rasti rastlin ter povečanje donosa. Optimalen čas za sajenje fižola je odvisen od podnebnih razmer vaše regije, zato je pomembno slediti nekaterim osnovnim smernicam. Splošno pravilo velja, da se fižol sadi, ko so temperature tal dosegle približno 10 stopinj Celzija. Navadni fižol potrebuje za dobro rast temperature od 16 do 30°C, najnižja temperatura je 12°C.
Priprava gredice
Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo lahko izkoristimo za spomladansko solato. Pred sajenjem gredice pognojite z domačim zrelim kompostom, kar je trik za sajenje visokega fižola. Fižol že med kalitvijo zahteva več toplote, zato ga posadite po 3-5 semen v skupino na prosto v začetku meseca maja. Semena pred sajenjem namočite v mlačno vodo za 12 ur. Fižol posadite na stalne grede, ko se tla ogrejejo nad 12°C in minejo spomladanske pozebe. Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu in zelo dobro uspeva na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek.
Postavitev opore in razmik
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Sajenje semen
Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Pri popenjavih sortah fižola okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižolov 15 cm narazen. Paziti moramo tudi na število rastlin v skupini, saj je pomembno poznavanje sorte. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri; pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično, če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike.
Kolobarjenje
Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.
Nega in vzdrževanje visokega fižola
Vlaga in zalivanje
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje. Skozi celotno rastno dobo na gredicah, v sadilnih vrečah, visokih gredah in loncih je potrebno pri fižolu redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga, da so tla vlažna. Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem, in sicer dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Pomembno je, da se med namakanji zemlja izsuši in da se pri namakanju zemlja ne zbije preveč.
Spajanje PPR cijevi
Oporna rast
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo, saj se levosučno fižola ne ovija.
Dognojevanje in osipanje
Dodatnega gnojenja z dušikom ni potrebno, saj ima fižol na koreninah bakterije, katere vežejo dušik iz zraka. Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na prib. 15 cm višine.
Dobri in slabi sosedje fižola
Pravilna kombinacija rastlin na gredi lahko izboljša rast in zdravje fižola.
- Dobri sosedje fižola: Med dobre sosede fižola spadajo: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu.
- Slabi sosedje fižola: Slabi sosedje pa so: grah, bob, česen, čebula, por.
Škodljivci in bolezni visokega fižola
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov. Ko se ukvarjamo z vzgojo strokov in semen fižola, ne glede na to, ali smo jih posadili na vrtu ali v lončkih, se soočamo z različnimi škodljivci in boleznimi.
Škodljivci
- Bramor in polži: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Predčasno v začetku aprila si vzgojite sadike v lončkih, če imate težave z vrtnimi polži.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
- Črne listne uši: Na listih se lahko pojavijo črne uši. Težavo na fižolu lahko delajo tudi črne listne uši, ki so majhne žuželke, hranijo se z rastlinskim sokom, njihova prisotnost lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino.
Bolezni
- Bakterijska ožig: Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C.
- Fižolova rja: Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Povzroča rdečkasto rjave madeže na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se na listih pojavi rja, zlasti na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Mastna fižolova pegavost: Ta bolezen povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Ta bolezen povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.
Problemi s cvetenjem
V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo.
Ekološke rešitve za zaščito
- Proti polžem: Polži STOP vsebuje naravne sestavine, ki odbijajo polže in krepijo rastline. Je varno za ljudi in ne vsebuje agresivnih kemikalij.
- Proti črnim listnim ušem: Škodljivci STOP vsebuje naravne rastlinske izvlečke, ki krepijo rastline in povečujejo njihovo odpornost na škodljivce. Ne vsebuje agresivnih kemikalij in je varen za okolje.
- Proti boleznim: Bolezni STOP je pripravek s preventivnim in dolgotrajnim učinkom, ki vsebuje naravne sestavine za razvoj lastne odpornosti rastlin na bolezni. Uporablja se preventivno in kurativno.
- Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši ter ostale škodljivce. Kilogram listov namočimo v 5 l vode in počakamo do konca vrenja. Mešanico kuhamo še 10 min, ohladimo ter uporabimo proti ušem.
- Z HomeOgarden izdelki za organsko vrtnarjenje boste ustvarili optimalne pogoje za uspešno rast domačega fižola na vašem ekološkem vrtu, balkonu ali terasi.
Žetev in shranjevanje fižola
Žetev strokov
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti. Redno nabiranje mladih strok spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo.
Žetev za zrnje
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ta postopek običajno traja od 7 do 13 tednov, odvisno od sorte in pogojev vzgoje. Ko stroki zorijo, postanejo trdi in suhi in se lahko uporabijo kot semena za naslednjo sezono ali za pripravo hrane. Ko stroki zorijo, se običajno poberejo in posušijo na suhem mestu, preden se shranijo za nadaljnjo uporabo.
Po žetvi in shranjevanje
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Fižol shranjujemo enako kot nizki fižol. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Trik za shranjevanje fižola je zamrzovanje, ki preprečuje nastajanje hrošča fižolarja.
Vrste in sorte fižola
Splošno o fižolu
Fižol spada med stročnice, v družino metuljnice, za katero so značilni stroki ali semena zrnate oblike ter seme fižola, ki se nahaja na dveh polovicah zelenega stroka. Užitni del rastline so stroki in zrna; zrna uživamo tako mlada kakor suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. Fižolovi stroki so različnih oblik in barv ter se razlikujejo po strukturi in dolžini. Lahko so srpasti, valjasti, sabljaste oblike, pol ravne ali ravne. Dolžina strokov je tudi različna, od kratkih do pol-dolgih in dolgih strokov. Število semen v stroku je odvisno od sorte fižola in je lahko med 2 in 9. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Sorte
Verjetno se starejši ljudje še spomnite, da je vsaka vas imela svojo sorto fižola, mednje spadajo še vedno aktualni: Jabelski pisanec, Klemen, Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Sivček.
Raznolikost fižola in sorodnih stročnic
Fižol je v svetu vrtnarjenja prava zakladnica raznolikosti. Medtem ko sta fižol in grah morda glavni zvezdi sveta stročnic, ne pozabite, da obstaja še veliko več sort, ki čakajo, da jih odkrijemo ali ponovno zasijejo v naših vrtovih in kuhinjah. Azuki fižol, črna soja in mungo fižol ne le obogatijo vaše jedi z okusom, temveč prinašajo tudi številne koristi za zdravje. Po drugi strani pa se leča in čičerika, dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu, počasi vračata v vrtove ljubiteljev. Poleg tega, da so odlične po okusu in bogate s hranili, so leča in čičerika tudi izjemno prilagodljive kulture, ki jih je enostavno vzgojiti na vašem vrtu. V to skupino spadajo fižol, soja, grah, leča, alf-alfa in arašidi. Zanimivo je tudi, da ima fižol sposobnost vezave dušika iz zraka, kar jim omogoča, da ustvarijo kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami. Pogosto je presenečenje, ko se zavedamo, da arašidi pripadajo prav v skupino fižola in ne oreščkom.
Tradicionalna pridelava
Pri tradicionalni pridelavi so medkulturni fižol pogosto vzgajali tako, da so nizek fižol sejali kot pred posevek, visoki fižol pa je bil najpogosteje kot vmesni posevek v koruzi. Žetev fižola je bila običajno ročna. Vendar pa se je ta praksa postopoma ukinjala s široko uporabo herbicidov, večjo uporabo visoko produktivnih sort koruze in opuščanjem dela, tj. prenehanjem uporabe motike.
Zgodovina in prehranska vrednost fižola
Zgodovina
Fižol je prišel v naše kraje kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, tisoč let nazaj z številnimi prednostmi. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni, enostavni pripravi pri kuhanju. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragoceno kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja ne le prehransko varnost, temveč tudi sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram, kar mu zagotavlja pomembno vlogo tako v sedanjosti kot v prihodnosti.
Prehranske in zdravstvene koristi
Fižol ima izjemne prehranske vrednosti ter je odličnega okusa, kar so ga spoznali tudi ljudje, saj je fižol postal nepogrešljiv del njihove prehrane. Zanimivo je tudi, da ima fižol sposobnost vezave dušika iz zraka, kar jim omogoča, da ustvarijo kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami. Kombinacija grašice z žitaricami zagotavlja zadovoljivo biološko vrednost aminokislin, zaradi česar so daleč najboljši in največji vir rastlinskih beljakovin v prehrani. Fižolovi stroki niso le raznolike oblike in okusa, ampak tudi izjemno koristni za naše zdravje! So bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.
Pomembno opozorilo
Surovi zrel fižol je strupen.