Paradižnik (znanstveno ime Solanum lycopersicum, prej Lycopersicon esculentum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu. Izvira iz Srednje, Južne in južnega dela Severne Amerike na področju od Mehike do Peruja. Gre za trajnico, ki na področjih z zmerno klimo raste kot enoletna rastlina in navadno s šibkim olesenelim steblom, ki se pogosto ovija okrog drugih rastlin, doseže višino od 1 do 3 metre. Listi so dolgi 10 do 25 cm, s 5 do 9 lističi z nažaganim robom, dolgimi do 8 cm. Tako steblo kot listi so gosto oddlačeni. Danes je paradižnik priljubljena povrtnina tudi v deželah, kjer nimajo primernih klimatskih pogojev za njeno pridelavo.
Dejavniki, ki vplivajo na težo paradižnika
Koliko paradižnikov je v enem kilogramu, je odvisno predvsem od sorte in velikosti plodov. Na splošno velja, da imamo na eni sadiki okoli 20 plodov, ki povprečno tehtajo 200 gramov, kar pomeni, da pridelamo 4 kilograme paradižnika na sadiko. Sorte se med seboj razlikujejo po obliki in barvi, manj pa po vsebini ter hranilnih vrednostih. Paradižnik je najbolj razširjena vrtnina na svetu, kar priča o njegovi navdušujoči raznolikosti in uporabnosti.
Različne sorte in njihove značilnosti
Prodajalke na tržnicah povedo, da so najbolj prodajane sorte volovsko srce, češnjev in klasični paradižnik. V zadnjih letih pa so vse bolj priljubljene tudi cepljene sadike.
- Majhni paradižniki:
- Velikosti grozdne jagode, kot je 'Tomberry', s plodovi rumene ali rdeče barve.
- Majhni so tudi češnjevi in slivovi paradižniki, slednji so podolgovati, oblike slive (tudi daterino ali plum paradižnik) in tehtajo 20 - 35 g.
- Paradižniki »grapolo« ali koktajl paradižniki, ki rastejo v grozdu.
- Srednje veliki paradižniki:
- So približno 6 -7 cm v premeru in tehtajo 100 -180 g.
- Mednje uvrščamo tudi paradižnike pelati.
- Veliki paradižniki:
- Tehtajo 200 -350 g.
- Ti so lahko v obliki srca (Volovsko srce, Cuor di Bue) ali v obliki obrnjenega srca.
- Največji paradižnik pa je stara italijanska sorta Belmonte.
- Na glavni mariborski tržnici na Vodnikovem trgu se ta čas bohoti paradižnik, droben, srednji in gigantskih mer. Takšne, ki imajo tudi po kilogram teže, so vzgojili pridelovalci.
Vpliv sorte na količino pridelka
Če predpostavimo, da na eni sadiki zraste okoli 20 plodov, ki povprečno tehtajo 200 gramov, pridelamo 4 kilograme. Na desetih sadikah tako pridelamo 40 kilogramov, kar bi moralo zadostovati za štiričlansko družino, ki ima povprečne jedce paradižnika. Število sadik povečamo, če bomo del pridelka v različnih oblikah shranili za zimo. Za 20 evrov lahko torej pridelamo približno 40 kilogramov paradižnika.
Cepljene sadike in njihov pridelek
Cepljen paradižnik praviloma obrodi bogatejši pridelek, koreninski sistem pa je bolj odporen v hladnejših tleh, če ga pravilno zasadimo in vzdržujemo. V primeru velike poletne suše lahko črpa vodo iz večje globine. Koreninski sistem tudi priskrbi več hranil in ga zato plesen napade pozneje, ni pa odporen proti boleznim, saj je to odvisno predvsem od sorte in vremenskih razmer. Ker naj bi cepljen paradižnik obrodil bolje kot navadni, ga lahko na eni sadiki pridelamo več kot pet kilogramov.
Gojenje paradižnika in dejavniki, ki vplivajo na pridelek
Paradižnik si lahko vzgojimo sami iz semena ali pa si kupimo sadike. Kakovostno seme je osnova za dober pridelek. Če smo se odločili za ekološki način vrtnarjenja, izberimo tudi ekološko pridelano seme in si vzgojimo svoje sadike. Sadike paradižnika presajamo na prosto v maju, ko mine nevarnost pozebe. Za optimalno rast potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in veliko vode. Sonce ima rad in vodo, redno in precejšnje namakanje, povedo prodajalci. Rastlina spada med plodovke. Plodovi so okrogli ali podolgovati, rdeče, rumene, rjave, bele, oranžne, vijolične (črne) in tudi progaste barve.
Pravilno sajenje in nega
- Na vrt ga presajamo, ko so nočne temperature višje kot 8 °C in ni več nevarnosti slane. S sajenjem v rastlinjak in posode lahko nekoliko pohitimo.
- Gredico dobro pripravimo in pognojimo, saj je paradižnik hvaležen za organsko zastirko, ker potrebuje veliko vode.
- Sadike paradižnika posadimo globlje v zemljo (steblo zakopljemo do prvih pravih listov), da razvije več korenin. Več korenin pomeni močnejšo rastlino, ki se lažje bori proti boleznim.
- Pri sajenju uporabimo Bio Plantella Zemljo za paradižnike.
- Paradižniku odstranjujemo zalistnike, ki se pojavljajo v pazduhah listov, da imamo eno samo steblo s plodovi.
- Za boljši okus paradižnika poskrbi bazilika, medtem ko ob plodovkah sadimo kapucinke, da privabijo opraševalce.
- Redno namakanje z vodo vsak drugi dan ali trikrat tedensko zjutraj.
- Rastline potrebujejo veliko zraka, zato da se listi hitreje sušijo in s tem zmanjšajo obolenja, ki pestijo paradižnik v vlažnem vremenu. Zato paradižniku odstranjujemo tudi spodnje liste.
- Opora je obvezna, najbolje mreža, ker se zelo razrašča.
Bolezni in škodljivci
Na paradižniku poznamo številne glivične bolezni (paradižnikova plesen, pegavost, pepelovka, siva plesen,…), a ga napadajo tudi virusi in škodljivci. Pomembno je redno spremljanje in pravočasno ukrepanje. Razpoke v paradižniku so posledica temperaturnih nihanj, velja predvsem za tiste, ki zorijo na prostem, ne v rastlinjakih.
10 bolezni paradižnika, ki jih morate poznati – kako jih preprečiti in hitro pozdraviti!
Skladiščenje paradižnika
Paradižnik hranimo pri temperaturi med 10 in 15 °C, zato ga ne shranjujemo v hladilniku. Etilen, naravno prisoten hormon v rastlinah, pospešuje zorenje in lahko vpliva tudi na kalitev krompirja, če sta shranjena skupaj.
Ekonomika pridelave in nakupa
Trenutno je cena za kilogram te vrtnine v trgovini več kot dva evra, na tržnicah je nekoliko dražji, tudi do 4 evre. Ko bo obrodil naš paradižnik, ga bo tudi drugod dovolj, kar bo vplivalo na nižanje cene. Če predvidevamo, da bo cena kilograma v tem času evro, bomo prihranili 20 evrov. Seveda, brez upoštevanja časa in drugih stroškov, ki jih bomo imeli, da nam bo paradižnik sploh obrodil.
Cene sadik in domača pridelava
Ne glede na to, kakšno sorto bomo sadili, je cena sadik paradižnika na tržnici in v trgovini približno enaka, to je okoli 2 evra. Na spletnem portalu bolha.com najdemo več kot 25 ponudnikov sadik paradižnika. Za sadiko plačamo 0,7 evra. Za 20 evrov lahko torej pridelamo približno 40 kilogramov paradižnika.
Podpora domačim pridelovalcem
Menimo, da bi bilo treba podpirati domače proizvode, predvsem zaradi cenejše logistike (cenejši prevoz za pridelovalca in manjša obremenitev okolja) in prispevanja rasti domačega gospodarstva. Izbirajte domače sadike paradižnika, ki jih proizvajajo slovenski vrtnarji. Kakovostna domača sadika je zagotovilo za dober pridelek. Dnevno sveža dobava sadik v slovenske vrtnarije je zagotovilo kakovosti in dobrega pridelka. Za to poskrbi družinska vrtnarija Cornus iz Prlekije, ki ima zelo dobro razvito logistično mrežo.
Hranilna vrednost paradižnika
Kot večina povrtnin tudi paradižnik vsebuje mnogo vode in relativno majhne količine suhih koristnih snovi. Vsebuje okoli 94 % vode, okoli 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov. Paradižnik vsebuje veliko vitamina A in C ter minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij in železo. Rdečo barvo daje paradižniku snov likopen, njegova lastnost je da se z dviganjem temperature intenzivnost rdeče barve povečuje. Vsebuje tudi določene organske kisline, ki ugodno vplivajo na naše notranje organe. Najkoristnejši je, kadar ga uživamo svežega. Uživamo jih surove ali kuhane.