Zakaj uporabljati opore v vrtu?
Pri pestri izbiri zelenjadnic, ki jih želimo vzgajati v vrtu, nam lahko prav kmalu začne primanjkovati prostora. K sreči so nekatere tako visoke, plazeče ali ovijajoče se, da jih lahko z oporo dvignemo v zrak. Čeprav so nekatere rastline primerne za plezanje, bi mnoge med njimi dobro uspevale tudi brez opore. Vendar ima postavljanje opore določene prednosti:
- Rastline tako dvignemo od tal, kjer je veliko vlage, ki je vrtninam največji sovražnik. V zraku jih veter tudi hitreje osuši.
- Dvignjene ob opore imajo zelenjadnice več prostora, zato njihove liste in plodove doseže več sončnih žarkov in več hrane ostane za rastlino.
- Z uporabo podpore bo naš pridelek večji.
- Plodovi ne bodo umazani in bodo imeli dovolj prostora za lep razvoj, zato bo tudi njihova oblika lepša.
Izbira in vrste opor
Tradicionalne in sodobne opore
V zelenjavnem vrtu najpogosteje uporabljamo lesene prekle, beton ali kovino.
- Na kovinskih količkih, ki jih dobimo v trgovinah, se zadržuje manj škodljivih organizmov, zato zadostuje, da jih spomladi dobro očistimo. Njihova slaba lastnost pa je, da se ne usklajujejo s filozofijo ekološkega vrta.
- Zelo pogosto uporabljamo tudi fiksne, betonske stebriče, med katere vpnemo žico.
- Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhovi.
- Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Ustvarjalne rešitve za opore
S pomočjo domiselnih opor lahko v vrt vnesemo tudi koristen okras ali poskrbimo za lep prehod v okrasni vrt.
- Nekoč so kot oporo za visok fižol uporabili kar koruzo. Ta pa ni služila zgolj za količek, saj se koruza in fižol odlično prenašata in dopolnjujeta. Podobno lahko poskusimo tudi danes, a namesto navadne koruze posadimo sladko. S koruzo se lepo ujamejo tudi kumarice in buče.
- Tudi navadno dračje je lahko opora. Odlično je za grah, Angleži pa so iz njega spletli čudovite opore tudi za druge plezajoče rastline, predvsem okrasne trajnice, ki se sicer na gredici preveč razrastejo.
- Ograje so lepše, če jih prekrijemo z rastlinami.
- Zelo zanimivo oporo, ki se lepo poda v prav vsak vrt, lahko naredimo tudi iz navadne mreže za beton. Večje loke postavimo samostojno in podnje posadimo cvetlice, zelišča, solato in kapusnice, manjše loke pa postavimo kot ograjo okoli vrta.
Rastline, ki potrebujejo oporo
Visoki fižol - kralj vzpenjavk
Visoki fižol je ena tistih rastlin, ki skoraj sam poišče pot do uspeha - če mu damo dobro oporo, dovolj toplote in nekaj pozornosti. Toda kako zagotoviti, da bo vrt vsako poletje poln zdravih fižolov? Na prvi pogled se zdi, da fižol ne potrebuje veliko, v resnici pa lahko prav nekaj drobnih napak vpliva na to, koliko bomo dejansko obrali. Zlasti pri visokem fižolu, ki raste po oporah navzgor, je pravilna nega še pomembnejša.
Visok fižol spada med stročnice in izvira iz Južne Amerike, kjer spada med metuljnice. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo. Užitni del rastline so stroki in zrna, fižolova zrna. Zrna uživamo tako mlada kakor suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. To je vrtnina, ki je zelo razširjena v domačih vrtovih.
Druge vzpenjave vrtnine
Poleg visokega fižola kot vzpenjavo zelenjavo najpogosteje vzgajamo tudi:
- Paradižnik: Gojimo ga kot plezalko z razvejanim nadzemnim delom in srčastimi listi. Ob paradižniku v tla zabijemo majhen količek, nanj privežemo in napnemo vrvico, okoli nje pa ovijemo paradižnik.
- Kumarice: Plodovi so podolgovati in zelene barve z manjšimi bodicami. Za kumare med betonske stebre napnemo mrežo, da bomo vanje vpeli vreže rastlin.
- Visok grah: Potrebuje višjo oporo.
- Paprika in jajčevci: V zaščitenih prostorih ponudimo oporo papriki, pogosto še jajčevcem.
- Novozelandska špinača in vrežaste buče: Na prostem lahko na opori gojimo novozelandsko špinačo in vrežaste buče.
- Lubenice in melone: S komposta ali na ograji včasih vidimo viseti celo lubenice in melone.
- Trajne rastline: Z oporo laže obvladujemo tudi trajne rastline, predvsem šparglje in rabarbaro.
Laž o 250 milijardah dolarjev: Zakaj je vsa Muskova elitna ekipa dala odpoved
Vzgoja visokega fižola ob opori
Preverili smo, kaj je treba upoštevati, da nas bo poleti pričakal pravi zeleni zid zdravja in okusa.
Izbira prave sorte in priprava tal
Izbira sorte
Visoki fižol ni le okras vrta - gre za produktivno sorto, ki zavzame manj talne površine, a da obilnejši pridelek kot nizek fižol. Izbor sorte je osnova uspeha.
- Najbolj primerne sorte za slovenske vrtove: Za gojenje ob opori so najbolj primerne sorte, kot so ‘Zeleni viticasti’, ‘Helda’, ‘Neckarkönigin’ in ‘Blue Lake’. Gre za preizkušene sorte, ki imajo dolgo obdobje obiranja in trpežno rast.
- Prednosti visokega fižola: Poleg večjega pridelka je tudi obiranje bolj udobno - ni se treba sklanjati. Oporni fižol raste v višino in tako na vrtu privarčujemo prostor, kar je posebej pomembno v manjših gredicah ali dvignjenih gredah.
Priprava tal
Ni vsaka zemlja primerna za fižol, čeprav je znano, da gre za skromno rastlino. Prava priprava tal pred setvijo je ključna, da bodo korenine razvite, rastlina močna in odporna.
- Tla naj bodo bogata, a ne pretežka: Fižol najbolje uspeva v rahlo kislih do nevtralnih tleh, ki so dobro odcedna. Glina in stoječa voda mu škodujeta. Pomembno je dodati kompost ali dobro preperel hlevski gnoj vsaj nekaj tednov pred setvijo.
- Gnojenje: Dobro pognojena tla z veliko količino organske mase zagotavljamo z Neem cake, ekološkim organskim gnojilom brez karence, ki deluje podobno kot insekticid. Preprečuje prisotnost uši in mravelj okoli fižola. Ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kot koristi. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem.
Setev in namestitev opore
Čas in način setve
Fižol potrebuje toplo zemljo. Optimalna temperatura zemlje je vsaj 10 °C. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro.
- Čas setve: V prvi polovici maja do prvih dni junija je pravi čas za sajenje fižola. Ob spomladanski setvi naj bodo tla ogreta vsaj na 10 °C. Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semenk.
- Setev sadik: Če ga vzgajamo iz sadik, ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto.
- Priprava semen: Semena fižola lahko namočimo v vodno mešanico Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri. S tem semena razkužimo pred rastlinskimi boleznimi in zaščitimo pred pticami in miškami. Semena fižola lahko za največ 12 ur namočimo tudi v vodo.
- Globina in razdalja setve: Visok fižol sejemo 2 do 5 cm globoko v tla. Posejemo ga ob opori, vsakih 10-15 cm eno zrno, in pokrijemo s približno 3 cm zemlje. Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice.
- Gostota setve: Pri manj bujnih sortah sejemo do 10 zrn/kol, pri bolj bujnih sortah sejemo do 6 zrn/kol. Ob koruzi sejemo le tri do štiri zrna (bujne sorte) ali do osem zrn (manj bujne sorte). Za štiričlansko družino posejemo 40 semen fižola. Skupine naj bodo narazen 1 meter, vrste pa vsaj dva metra. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Postavitev opore
Oporna konstrukcija naj bo pripravljena še pred setvijo. Če jo postavimo prepozno, bodo rastline že razvile vitice, ki se bodo zapletle med seboj ali ob tla, kar vodi v slabšo rast in večjo možnost bolezni. Oporo zabijemo v tla pred sajenjem rastlin, saj se tako izognemo poškodbam korenin rastlin, ki se v pripravljeni zemlji hitro razvijajo.
- Višina in materiali: Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in višje. Kratek seznam priporočenih materialov vključuje lesene palice, bambusove palice, mreže iz sisala ali plastificirane kovine ter vrvico, napeto med dvema količkoma.
- Razporeditev: Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
- Način ovijanja: Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
- Stabilnost: Pomembno je, da je konstrukcija dovolj čvrsta, saj rastline postanejo precej težke. Konstrukcija v obliki črke A je stabilna in omogoča lažji dostop z obeh strani. Tipi (stožci iz palic) so estetsko privlačni in učinkoviti, če sejemo fižol krožno okoli njih.
Nega visokega fižola
Zalivanje
Ena izmed pogostih napak pri fižolu je neenakomerno zalivanje. Čeprav je rastlina odporna, bo zaradi suše ali preobilice vode trpela. Fižol potrebuje veliko vlage v tleh in tudi visoko zračno vlago. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal.
- Kako pogosto zalivati: V začetku po setvi zalivamo zmerno, da semena ne zgnijejo. Ko začne cveteti, mora biti zalivanje redno, a zmerno - najbolje enkrat do dvakrat tedensko z večjo količino vode. Zalivamo v globino dvajset do petindvajset centimetrov. Posebej potrebno je namakanje v času cvetenja, saj če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Nikakor ne zalivamo po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč.
- Vpliv visokih temperatur: Suh in vroč zrak poleti je zanj pogosto zelo neugoden. Zato je v vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, oploditev zelo slaba, praktično to pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše.
Gnojenje in krepitev
Čeprav fižol sam veže dušik iz zraka, to še ne pomeni, da ne potrebuje dodatkov.
- Naravna gnojila za bujno rast: Visok fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila. Zelo dobro se obnese fermentirani gabezov čaj, razredčen 1:10. Lahko pa uporabimo tudi tekoče organsko gnojilo za plodovke, a previdno z dušikom - preveč ga spodbuja rast listja na račun cvetov.
- Magnezij: Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij.
- Krepitev rastlin: Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek Bio Plantella Vita. Fižol lahko poškropimo z razredčeno preslico ali mlekom (1:5), kar bo okrepilo povrhnjico rastline in zmanjšalo verjetnost plesni.
Zatiranje plevela in zastirka
Plevel fižolu krade hranila, bolezni pa se hitro razširijo v gostem listju. Pravilno opazovanje rastline je ključno. Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel.
- Zastirka pomaga zadrževati vlago: Uporabimo slamo, travni odkos ali listje, da preprečimo izsuševanje tal in rast plevela. Zastirka naj bo debela približno 5 cm, a naj ne sega neposredno do stebla rastline.
- Opozorilo glede polžev: Polži naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo.
Škodljivci in bolezni
Pogosti škodljivci
- Bramor in polži: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju. Na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
- Uši in pršice: Na listih se lahko pojavijo črne uši. Med škodljivci opažamo tudi uši in pršice, ki so bolj pogoste v poletnem času.
Bolezni
- Plesni, rje in listne pegavosti: Fižol kot večina vrtnin ni imun na pepelaste plesni. Na fižolu lahko opazimo rjo, razne pegavosti, viroze in plesni (npr. bela plesen, bakterijske pegavosti). Najpogosteje se pojavijo rjavkaste pike, belkasta plesen ali rumeni listi. V takem primeru odstranimo okužene dele in poškropimo s pripravkom iz sode bikarbone (1 čajna žlička na liter vode z dodatkom žličke olja in mila).
- Odpadanje cvetov: V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Zelo visoke temperature v poletnem času povzročajo odpadanje cvetov, zaradi slabe oploditve pa ni pridelka. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Preventivni ukrepi
- Kolobarjenje in razdalja: Za zdrav pridelek vzdržujemo štiri letni kolobar, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja.
- Zdravo seme: Vedno sejemo zdravo seme.
- Pomoč zelišč: Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi.
- Čas obiranja: Fižola nikoli ne obiramo, če so rastline mokre, saj tako širimo bolezni.
Kolobarjenje in dobri sosedje
Kolobarjenje z oporo (žičnica primer)
Če kot oporo uporabljamo žičnico, naj bo ta vsaj dvakrat daljša, kot potrebujemo opore za visok fižol. Razdelimo jo na tri dele in posadimo fižol, ki mu naslednje leto sledijo kumarice, njim paradižnik, njemu pa spet fižol. Tako, skupaj z zimskimi posevki, dosežemo dovolj pester in pisan kolobar.
Po spravilu pridelka posejemo še nekaj za čez zimo, na primer motovilec, zimsko solato, špinačo ali pa kakšno žito - pšenico ali ječmen, ki ju spomladi podkopljemo kot rastline za zeleno gnojenje. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.
Ugodni in neugodni sosedje
- Dobri sosedje: Ob vznožje fižola lahko sadimo kapusnice, solatnice, šetraj in timijan. Tudi ob paradižniku bo solata lepo uspevala, v jeseni pa še špinača in motovilec. H kumaram sadimo predvsem baziliko, lahko pa tudi solato. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Kombiniramo ga tudi s solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo. V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli, cvetačo.
- Za preganjanje škodljivcev: Tu in tam posadimo tudi kakšno smrdljivko - tagetes.
- Slabi sosedje: Slabi sosedi fižola so paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak).
Obiranje in shranjevanje pridelka
Obiranje stročjega fižola
Obiranje pri fižolu pomeni spodbujanje rasti novih strokov. Če jih pustimo predolgo na rastlini, bodo otrdeli in rastlina bo upočasnila nastavljanje novih cvetov.
- Kdaj obirati za najboljši okus: Strok naj bo čvrst, a še vedno mehak na dotik. Če se vidijo zrna v stroku, je že rahlo prepozen. Najboljši okus imajo mladi stroki, nabrani zjutraj. Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej.
- Kako obirati brez poškodb: Strok previdno stisnemo s prsti in ga odtrgamo. Če trgamo premočno, lahko poškodujemo vitice in s tem celotno rastlino. Uporabimo škarje, če so vitice zelo zapletene.
- Kako podaljšati obdobje obiranja fižola: Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek ter podaljšamo rodnost. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
- Ponovna setev in kombinacija sort: Če prvič sejemo v maju, lahko enako sorto ponovno sejemo v začetku junija. Tako bo nova rastlina začela ploditi, ko bo prva že v zatonu. Nekatere sorte zorijo zgodaj, druge pozno. Če jih kombiniramo, se izognemo obdobjem brez svežih strokov.
Obiranje fižola za zrnje
- Kdaj obirati: Visoki fižol za zrnje se nabira takrat, ko se stroki na rastlini posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma.
- Ravnanje po obiranju: Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjevanje
- Sveže zrnje: Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta.
- Suho zrnje: Suho zrnje v shrambi skladiščimo dobro leto. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
- Stročji fižol: Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce.
Vzdrževanje in čiščenje opor
Opore so prenašalci različnih glivic, jajčec ali celo ličink škodljivcev, zato jih pred ali po uporabi vedno primerno očistimo. Mraz žal ne zadošča, zlasti letošnjo zimo ne, zato ni dovolj, če leseno oporo pustimo zunaj.
- Čiščenje lesenih opor: Lesene palice in kole kljub temu pustimo v vrtu, saj tu prezimijo tudi koristni organizmi, kot so pikapolonice in tenčičarice. Pomagamo tudi ježem, žabam in kačam, ki si v kupih iz opor najdejo prezimovališče. Kole spomladi dobro skrtačimo in umijemo.
- Razkuževanje: Če imamo posebne naprave, VAP-e, s katerimi se umivajo motorji avtomobilov, za razkuževanje izkoristimo kar te, a potrebujemo take, ki delajo paro - vročo vodo. Če je možno, na podoben način vsaj vsako drugo leto očistimo tudi betonske stebre. Pri tem smo zelo previdni, da se ne opečemo. Če teh naprav nimamo, si pripravimo vrelo vodo in z njo prelijemo opore.