Leteči žganci: Zgodba in recept priljubljene ljubljanske jedi

Leteči žganci so duhovito, skoraj ironično poimenovanje za ocvrta piščančja bedra in perutnice. Ta priljubljena jed se je v 17. stoletju imenovala stara ljubljanska jed in je bila najbolj priljubljena med »fakini«, delavci v mestnem pristanišču ob Ljubljanici. Uživali so jo za malico v gostilni Pri zlati ladjici.

Zgodovina in poimenovanje

Duhovito poimenovani leteči žganci imajo svoje korenine v 17. stoletju v Ljubljani. Bili so izjemno priljubljena jed med delavci v mestnem pristanišču ob Ljubljanici, znanimi kot »fakini«. Ti so jih uživali za malico, najpogosteje v znameniti gostilni Pri zlati ladjici. Ime »leteči žganci« se nanaša na ocvrta piščančja bedra in perutnice, kar daje jedi igriv pridih.

Sama beseda »žganci« sicer označuje najbolj vsakdanjo in množično jed iz različnih vrst moke, ki je pogosto predstavljala tudi jed revščine in preživetja. Vendar pa so bili v primeru ljubljanskih delavcev »leteči žganci« precej bolj gospodsna, s piščancem obogatena različica.

Stara ilustracija ljubljanskega pristanišča v 17. stoletju

Tradicionalni recept: Priprava ocvrtega piščanca

Priprava tradicionalnih letečih žgancev vključuje paniranje in cvrenje piščančjih krakov in perutnic, kar jim da hrustljavo skorjico in sočno notranjost.

Postopek priprave ocvrtega piščanca

  1. Priprava piščanca: Piščančje krače in peruti osušimo s papirnatim prtičem in solimo.
  2. Paniranje: Pripravimo si tri globoke krožnike: v prvega nasujemo moko, v drugem razžvrkljamo jajca, v tretjega pa nasujemo drobtine. Kose piščanca najprej povaljamo v moki, nato namočimo v jajca in na koncu še povaljamo v drobtinah.
  3. Cvrenje: V globoko kozico nalijemo olje, da sega 2-3 prste globoko. Čim se olje razgreje, vanj polagamo kose piščanca. Prvih deset minut cvrenja posodo pokrijemo in cvremo pri zmerni temperaturi. Nato posodo odkrijemo, piščanca obrnemo in ocvremo še po drugi strani, še približno pet minut, da postanejo zlato rjavi in hrustljavi.
Prikaz hrustljavo ocvrtih piščančjih krakov in perutnic

Másovnik - tradicionalna priloga

Kot zabelo k žgancem se je, predvsem v alpskem svetu, užival másovnik (máselnik, máslovnik, másunk). To je gosta in mastna kremna jed iz kuhane kisle ali sladke smetane z zakuhano moko (belo, ajdovo ali koruzno) in jajci.

Priprava másovnika

Masovnik pripravimo tako, da v majhni kozici zmešamo sladko in kislo smetano, moko ter začinimo. Zmes počasi segrevamo in mešamo, dokler se ne zgosti v kremasto prilogo.

Tradicionalni masovnik v skledi

Sodobne interpretacije

Čeprav so leteči žganci jed z bogato zgodovino, se tudi danes pojavljajo v različnih sodobnih interpretacijah. En primer so bili odlični »leteči žganci«, ki jih je mogoče poskusiti v Pivnici Union.

Mnogi se tudi doma preizkusijo v pripravi svoje različice. Eden izmed takšnih sodobnih pristopov vključuje uporabo piščančjega fileja, ki se ga posoli, popra in začini s timijanom. Povalja se ga v moki, stepenih jajcih in drobtinah, ki so obogatene s sezamovimi in sončničnimi semeni, kar jedi doda še dodaten hrustljav in aromatičen element. Takšna priprava ustvari hrustljavo, sočno in odlično jed, ki jo navdušenci z veseljem ponavljajo.

tags: #opis #jedi #leteci #zganci