Glivične okužbe so pogosta zdravstvena težava, ki lahko prizadene različne dele telesa in povzroči nelagodje. V tem članku bomo podrobno raziskali, kaj so glivice, kako jih prepoznamo, kako se pred njimi zaščitimo in kako jih učinkovito zdravimo, vključno z navodili za uporabo nekaterih protiglivičnih pripravkov.
Kaj so glivice in kje se pojavijo?
Glivice so v naravi zelo pogosti mikroorganizmi. Mnoge so neškodljive, nekatere med njimi pa lahko povzročijo okužbe pri človeku. Patogene glive uvrščamo v tri skupine: dermatofiti, kvasovke in plesni. Vsaka povzroča določen tip okužb. Na splošno in v širokem smislu govorimo o glivicah kot o posebnem kraljestvu živih bitji, to pa vključuje na tisoče različnih gliv. Nekaj sto jih je potencialno patogenih za ljudi. Da glive povzročijo bolezenska stanja pri človeku, morajo biti to posebne vlaknaste glive oziroma dermatofiti ter plesni in pa kvasovke.
Ko glive izločajo posebne encime, s katerimi si zagotavljajo hranila za preživetje, s tem povzročijo tudi različne poškodbe tkiva. Čeprav smo vam zgoraj nakazali, da lahko glive povzročajo neprijetne zdravstvene tegobe, vse glive niso slabe za nas. Nekatere glive so pravzaprav nujne za normalno delovanje nekaterih procesov, govorimo predvsem o glivah, ki so del normalne kožne in sluznične mikroflore. Težava lahko nastane, ko pride do kronične glivične okužbe. Ta lahko prizadene prebavila, živčevje, endokrini in tudi imunski sistem.
Vrste gliv in tipične lokacije okužb
- Dermatofiti se hranijo z roževino (keratinom), ki je zgolj v koži, nohtih in laseh, zato so najpogostejši povzročitelji kožnih okužb. Med njimi prednjači glivična okužba stopal, ki jo imenujemo tudi atletsko stopalo. Zelo pogosta je okužba nohtov, predvsem na stopalih. Glivične okužbe kože navadno povzročajo glivice dermatofiti - najpogostejša sta Trichophyton ali Epidermophyton.
- Kvasovke lahko okužijo kožo in sluznice.
- Candida je vrsta kvasovk, ki še posebno rade živijo na vlažnih predelih kože, predvsem v kožnih gubah in na spolovilu. Lahko povzročijo tudi okužbo nekaterih sluznic, npr. v ustih, prebavilih in nožnici, ter okužbo nohtov. Glivica Candida albicans je zelo pogosta glivica, ki povzroča težave. Ta glivica uspeva v ustih, prebavnem traktu in tudi na koži. Njen razrast in razmnoževanje uspešno obvladuje telesna bakterijska flora.
- Malassezia je vrsta kvasovk, ki povzročijo površinske okužbe kože na predelih, kjer se izloča več loja in so zato bolj mastni, kot je na primer Pityriasis versicolor, ki ji po domače rečemo kožna plesen, vendar je okužba glivična in povzroči bele do svetlorjave lise.
- Plesni lahko okužijo nohte, povzročajo pa tudi nevarne okužbe notranjih organov.
Glivične okužbe so pogosto kronične in zelo trdovratne za zdravljenje, ker se naselijo na predele, ki jim zelo ustrezajo. Dobro uspevajo tam, kjer je primerna vlažnost in dovolj hranil za njihovo razmnoževanje, zato jih težko popolnoma iztrebimo, zelo pogoste pa so tudi ponovne okužbe.
Prepoznavanje glivičnih okužb
Ker je patogenih gliv veliko, vsaka pa povzroča določen tip okužbe, ni enotnega in preprostega pravila za prepoznavo. Vendar pa obstajajo specifični simptomi, ki nam pomagajo pri identifikaciji posameznih okužb.
Simptomi različnih vrst glivičnih okužb
- Glivična okužba stopal: V medprstnih prostorih in na podplatu se pojavijo rdečina, luščenje in razpoke. Prav tako se lahko pojavi srbečica, rdečkast izpuščaj, izsušena in luskasta koža podplatov ter neprijeten vonj nog.
- Glivično okuženi nohti: Na končnem delu odstopijo od podlage, se zadebelijo ter rumenkasto obarvajo. Prvi vidni simptom je spremenjen videz nohta, ki se prične debeliti in spremeni barvo - lahko se obarva rumeno, obledi, postane črn ali zelen. Nohti pogosto izgubijo svoj sijaj in se lahko pričnejo cepiti oziroma luščiti in drobiti, nohti pa so izjemno krhki. Spremeni se lahko tudi njihova tekstura. Simptomi, kot so nelagoden občutek, bolečine, neprijeten vonj, mravljinčenje, nakazujejo napredovanje okužbe.
- Okužba s Candido: Povzroča rdečino v velikih kožnih gubah, najpogosteje v pazduhah, v koraku in pod dojkami. Pri ljudeh, ki imajo veliko opravka z vodo, se rdečina pogosto pojavi med prsti rok. Nožnična glivična okužba (moniliaza) je lahko neprijetno boleča, enako kot okužba spolnega uda (balanitis). Ustna kandidiaza je neboleča in pogosta pri dojenčkih, majhnih otrocih in starejših.
Vrste glivičnih okužb nohtov
Glivična okužba nohtov predstavlja kar polovico vseh bolezni nohtov, ki jih poznamo v sodobnem svetu. Poznamo štiri glavne vrste glivičnih okužb nohtov:
- Distalna in lateralna subungvalna onihomikoza je najpogostejša vrsta. Gre za posledico glive, ki jo imenujemo dermatofit, in se pojavi na nohtni postelji pod nohtom. Postopoma se prične noht barvati rumeno.
- Površinska bela onihomikoza je nekoliko manj pogosta in prizadene zgolj površino nohta. Na površini nohta boste opazili bele lise.
- Proksimalna subungvalna onihomikoza se izrazi z belimi lisami, ki so skoncentrirani na sredini nohtne postelje pri kožici. Z rastjo nohta se bele lise pomikajo navzven.
- Kandidozna onihomikoza: Pri tej vrsti okužbe se območje okoli nohtov vname in postane oteklo. Posledica tega stanja je, da se lahko noht popolnoma odstrani od ostalih tkiv.
Dejavniki tveganja in prenos okužb
Glivične okužbe se lahko prenašajo na različne načine in so pogostejše pri določenih skupinah ljudi ali v specifičnih okoliščinah.
Načini prenosa
- Dermatofitov se nalezemo od drugih ljudi ali prek okuženih tal in predmetov, lahko tudi zemlje. Mikrosporija ali mačja bolezen, ki je prav tako dermatofitna okužba, se prenaša z okuženih živali, največkrat mačk.
- Kvasovka Candida je največkrat del normalne kožne ali sluznične flore in povzroči okužbo šele, ko se pretirano razmnoži. Enako velja za kvasovko Malassezio. Do okužbe pride, ko rast glivic v določenem trenutku preseže zmožnost organizma za njeno obvladovanje.
- Prenos okužbe, kot je atletsko stopalo, se lahko zgodi v skupnih garderobah, kopalnicah, bazenskih kompleksih in wellnes centrih, kjer ljudje hodijo bosi.
Kdo je najbolj izpostavljen?
- Oslabljen imunski sistem: Pogosto se zgodi, da se glivične okužbe razvijejo pri padcu odpornosti ali zaradi jemanja nekaterih zdravil. Predvsem Candida ima sposobnost, da se pri padcu odpornosti pretirano razmnoži, prav tako ob jemanju antibiotikov. Glivične okužbe so pogostejše pri ljudeh, ki imajo oslabljeno delovanje imunskega sistema. Tudi nekatera zdravila lahko oslabijo imunost.
- Sladkorni bolniki: So še posebno dovzetni za različne oblike glivične okužbe, poveča se tveganje za nastanek razjed na koži.
- Starost: S staranjem se možnost za glivično okužbo nohtov povečuje, ker se lahko pojavijo bolezni, kot so sladkorna bolezen, periferna arterijska bolezen in oslabljena imunost, ki zmanjšajo lokalno odpornost proti glivicam. Predvsem trpijo starejši ljudje in nekoliko večkrat moški v primerjavi z ženskami.
- Športniki: Ljudje, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, imajo večjo možnost, da se okužijo, ker bosi hodijo v garderobah, skupinskih kopalnicah in bazenih. V športnih copatih se jim noge potijo, kar je ugodno za rast glivic.
- Čezmerno potenje in debelost: Ljudje, ki se čezmerno potijo, so prav tako bolj dovzetni, ker glivice v vlažnem okolju bolje uspevajo. Debelost prav tako pripomore k okužbi.
- Tesna obutev in nogavice: Pretesna obutev in nogavice lahko povzročijo ponavljajoče poškodbe nohtov na nogah, kar omogoča glivicam, da se naselijo v nohtih.
- Vlažno okolje: Glivice se naselijo in pričnejo razmnoževati v vlažnih okoljih, saj je to okolje izjemno ugodno za njih. Okolje za razvoj glivic mora biti nekoliko toplo, temno in vlažno.
- Stres: Lahko je sprožilni dejavnik, še posebej pri glivičnih vnetjih nožnice.
- Genska dovzetnost: Genov, ki bi povečali verjetnost okužbe, še ne poznamo, zdi pa se, da so določeni ljudje gensko bolj dovzetni za glivično okužbo.
Preventiva glivičnih okužb
Preventivni ukrepi so ključni za zmanjšanje tveganja za nastanek in širjenje glivičnih okužb.
Splošni preventivni ukrepi
- Higiena in sušenje: Ustrezna higiena je ključna. Medprstne prostore, kožne gube (pazduhe, korak, pod dojkami) in nohte je treba po umivanju dobro osušiti in preprečevati čezmerno potenje. Ostanke mila morate vedno temeljito sprati, da se ne zadrži na nohtih ali na področju med nohtom in kožo.
- Obutev in nogavice: Nosimo udobno in zračno obutev, izdelano iz naravnih in zračnih snovi. Izbirajte čevlje, ki vas nikjer ne tiščijo. Svetujemo uporabo bombažnih nogavic, ki jih je treba redno menjati in prati pri zadostni temperaturi vode.
- Zaščita v javnih prostorih: Ob obiskih bazenov, savn, toplic in skupinskih kopalnic je koristno nositi natikače, da se zmanjša možnost prenosa okužbe s tal. Preprečujmo prenos dermatofitov s tal z nošenjem natikačev povsod tam, kjer ljudje hodijo bosi.
- Pravilna nega nohtov: Nohte prirežete tako, da bodo krajši od konca prsta. Strokovnjaki svetujejo, da je najboljši način ravno striženje nohtov. Vsakokrat ko si postrižete in oblikujete nohte, morajo biti pripomočki kot so ščipalci, škarje in pilice čisti ter tudi razkuženi.
- Izogibanje lakiranju nohtov: Odsvetujemo prekomerno lakiranje nohtov, saj takrat nohtni posteljici ovirate dostop do kisika, kar dodatno izboljša pogoje za razvoj glivične okužbe.
- Čistost pripomočkov: Če obiskujete salon za pedikuro in manikiro, se prepričajte, da za vsako stranko temeljito očistijo pripomočke, da se ne more zgoditi prenos okužbe.
- Redni samopregledi: Enkrat mesečno si vzemite čas, da pogledate nohtno posteljo in celoten noht, od korena do konice. Pozorni bodite na kakršnekoli spremembe v barvi ali teksturi nohta, posvetite pa se tudi ostalim spremembam na koži okoli nohta.
- Zaščita rok: Če veliko močimo roke, je smiselno nositi kakovostne zaščitne rokavice, po delu si roke umijemo in temeljito osušimo.
- Prehrana: Po nekaterih mnenjih strokovnjakov, k manjši verjetnosti za nastanek okužb z glivicami, prispeva tudi ustrezna prehrana (zlasti z manj sladkorja, saj sladkor pospešuje razmnoževanje glivic).
Zdravljenje glivičnih okužb: Splošni principi
Glivične okužbe zdravimo z zdravili, ki jih imenujemo antimikotiki. Delujejo tako, da ubijejo glivice oziroma zavirajo njihovo razmnoževanje. Na voljo jih je več vrst, tako v lokalni obliki za nanašanje na obolelo kožo in sluznice kot tudi v sistemski obliki za vnos v organizem.
Pristopi k zdravljenju
- Izbira zdravila: Za vrsto in obliko zdravila se odločimo glede na vrsto okužbe. Pri izbiri zdravljenja upoštevamo tudi pridružene bolezni in zdravila, ki jih posameznik zaradi njih prejema. Odpravljanje bolezni se usmeri na odstranitev predisponirajočega dejavnika, npr. zdravil, živil, v katerih je veliko prečiščenega sladkorja ali glivic, z ogljikovimi hidrati bogate zelenjave in mlečnih izdelkov.
- Zgodnje zdravljenje: Uspeh je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav, brez drugih kroničnih bolezni, zlasti sladkorne.
- Trdovratnost: Glivične okužbe so pogosto kronične in zelo trdovratne za zdravljenje, ker se naselijo na predele, ki jim zelo ustrezajo. Obstaja pa možnost, da se bo ponovila, tudi če jo zdravimo.
- Domači pripravki: Domači pripravki niso najučinkovitejši pri boju z glivičnimi okužbami. Kis zmanjša pH na površini kože in glivam nekoliko oteži razmnoževanje, ni pa učinkovit protiglivični pripravek. Ker so glivične okužbe zelo pogoste, lokalni antimikotiki pa varna zdravila, jih je večina na voljo v lekarnah brez recepta.
- Okrepitev imunskega sistema: Boj proti glivicam, ki so škodljive za naše telo, lahko poteka na več načinov. Obvezno pa ga je potrebno prilagoditi vrsti glivic in težavam, ki jih povzročajo, ter v obzir vzeti osnovno stanje bolnika in upoštevati njegove osnovne bolezni, če jih ima. Alternativni način za pomoč pri glivični okužbi je tudi osnova okrepitev imunskega sistema. S tem se bo olajšalo tudi specifično zdravljenje simptomov glivične okužbe.
- Posvet s strokovnjakom: Če ste opazili glivice in bi se jih želeli znebiti, ali vam te že povzročajo težave, svetujemo, da se posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Posvetovanje s strokovno osebo svetujemo vsem, ki niso bili uspešni z drugimi načini zdravljenja glivične okužbe, ali če imate sladkorno bolezen in ste opazili okužen noht.
Specifični protiglivični pripravki in navodila za uporabo
Na trgu so na voljo različni protiglivični pripravki. Spodaj so podrobnejša navodila za uporabo dveh pogosto uporabljenih izdelkov.
Canespor dermalno pršilo
Zdravilo Canespor dermalno pršilo je protiglivično zdravilo za lokalno zdravljenje.
Indikacije:
- glivične okužbe stopal (tinea pedum ali »atletsko stopalo«) in rok (tinea manuum), ki se kaže kot pojav mehurčkov in luščenja kože na stopalih oziroma dlaneh ter tudi med prsti.
- glivične okužbe kože, imenovane pityriasis versicolor, ki se kaže kot pojav lis različnih barv, npr. rumenorjave, rožnate ali svetlejše od barve kože.
Navodila za uporabo:
- Zdravilo Canespor uporabljajte 1-krat na dan, najbolje zvečer pred spanjem.
- Na prizadeto kožo nanesite tanko plast zdravila in ga vtrite v kožo.
- Za površino v velikosti dlani zadostuje večinoma en ali dva pritiska na pršilni ventil.
- Preden nanesete raztopino na prizadeto področje, kožo najprej umijte, da s tem odstranite ostanke prejšnjega zdravljenja. Nato kožo temeljito osušite, posebno na manj dostopnih mestih (npr. med prsti na nogah).
- Perilo, oblačila in brisače, ki pridejo v stik s prizadetim delom, zamenjajte vsak dan.
- Trajanje zdravljenja je odvisno od vrste okužbe in od časa, v katerem izginejo simptomi okužbe.
Pomembna opozorila:
- Ne uporabljajte zdravila Canespor, če ste alergični na bifonazol ali katero koli sestavino tega zdravila.
- Učinkovina je bifonazol.
- Ni poročil o škodljivih učinkih uporabe zdravila Canespor za mater in otroka med nosečnostjo. V obdobju dojenja se izogibajte uporabi tega zdravila, razen če vam je zdravnik svetoval drugače. Ni znano, ali se bifonazol pri človeku izloča v materino mleko.
- Pri otrocih niso bile opravljene poglobljene raziskave, vendar pregled kliničnih podatkov kaže, da uporaba zdravila Canespor pri otrocih ne povzroča škodljivih učinkov.
- Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom!
Pri uporabi tega zdravila natančno upoštevajte napotke v navodilu ali navodila zdravnika ali farmacevta. Če ste negotovi, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Salvix zeliščno mazilo proti glivicam na koži
Salvix zeliščno mazilo proti glivicam na koži ponuja alternativo za boj proti glivičnim okužbam.
Navodila za uporabo:
- Dvakrat do trikrat na dan (zjutraj in zvečer - odvisno od stopnje okužbe), v tankem sloju nanesite na prizadeto mesto, ki ste ga pred tem temeljito očistili in osušili ter ga nežno vmasirajte.
- Tretman ponavljajte dnevno, 3-4 tedne oziroma do končnega izboljšanja.
- Po tem, kot preventiva proti ponovni glivični okužbi, zadostuje 1-2 krat tedenski tretman z zeliščnim mazilom proti glivicam na koži, lahko pa namesto mazila v preventivne namene uporabite negovalni serum s protiglivičnim delovanjem.
Pomembna opozorila:
- Kljub temu, da veljajo v fitoaromaterapiji vsebovana eterična olja v predpisanih odmerkih za povsem varna, se dermalna uporaba vsebovanih eteričnih olj brez predhodnega strokovnega posveta odsvetuje nosečnicam, ves čas nosečnosti, doječim materam ter mlajšim otrokom.
- Ni za oralno uporabo.
- Hranite izven dosega otrok.
Glivične okužbe nohtov (Onihomikoza): Natančnejše zdravljenje
Glivična okužba nohtov se razvija postopoma in počasi. Ne samo, da so glivice na nohtih estetsko izredno neprivlačne, tudi njihove posledice so lahko boleče. Prvi simptomi so najpogosteje zaznani na sprednjih delih nohtov. Glivice prodrejo na prosti rob nohta in se sčasoma širijo naprej proti nohtni korenini in še naprej proti nohtni posteljici. Na druge nohte se lahko glivična okužba razširi tudi predno na izvornem nohtu glivice dosežejo nohtno korenino.
Možnosti zdravljenja onihomikoze
Zdravljenje nohta, ki je okužen z glivicami, mora biti prilagojeno vsakemu posamezniku. Blago glivično okužbo ni potrebno nujno zdraviti, saj lahko noht samostojno postopoma preraste manjše okuženo območje. Če pa je okužba prevelika, bi zdravljenje bilo nujno. Tako v primeru zdravljenja kot ne zdravljenja, je zelo učinkovito in priporočljivo, da ob pojavu okužbe na nohtu, še izboljšate dobro higieno.
- Lokalna protiglivična sredstva: So učinkovita predvsem pri blagih okužbah, saj ne delujejo na takšen način kot sistemska zdravila. Površinsko delovanje ne prinaša takojšnjih rezultatov. Z dolgotrajno uporabo boste poskrbeli tudi za temeljitejšo odpravo okužbe. Produkti za lokalno odstranjevanje nohtnih glivic morajo vsebovati ustrezne učinkovine, da sploh delujejo. Zelo pomembno je, da vsebujejo mlečno kislino, ki poskrbi, da se okolje nohta iz alkalnega, s pH vrednostjo okoli 8, spremeni v kislega, s pH vrednostjo 2,5.
- Peroralna protiglivična zdravila: Če bolezen že napreduje, vam lahko zdravnik predpiše tudi zdravilo proti glivicam. Obstajajo peroralna proti glivična zdravila, v obliki tablet ali kapsul, ki večinoma učinkujejo na vse glivice v telesu. S takšnim načinom zdravljenja lahko pričakujete odpravo glivic na nohtih v dobrih dveh do treh mesecih. Zdravilo pa je potrebno dnevno uživati, da bodo učinki vidni. V primeru, da bi prezgodaj prenehali z uživanjem zdravila, se lahko glivična okužba spet pojavi izredno hitro.
- Mehansko odstranjevanje: Kompleti za glivično okužbo nohtov vsebujejo posebno sečninsko pasto ter strgalo. S tem postopkom se postopno zmehča predele nohtov, ki so bili okuženi z glivicami in se jih s posebnim strgalom postopoma postrga iz zdravega nohta. Postopoma se zdravi noht razraste po celotni površini.
- Lasersko odstranjevanje: Gre za novejši in inovativnejši pristop, ki uporablja svetlobo za odstranjevanje glivic.
- Operativni poseg: V zelo zapletenih primerih, pa bo zdravnik svetoval popolno odstranitev prizadetega nohta. Zadnja možnost odprave glivic na nohtov je torej operativni poseg. S tem se omogoči novemu nohtu, da raste prosto, brez izvora okužbe. Čeprav je odstranitev nohta hitra in glivic ni več, pa je proces rasti novega nohta nekoliko bolj dolgotrajen.
Protiglivično zdravljenje ima od 60 % do 80 % učinkovitost pri glivičnih okužbah nohtov. V letu in pol bi moral biti videz nohta povsem enak, kot je bil predno se je pojavila glivična okužba nohta. Obstajajo pa tudi primeri, ko je okužba tako močna, ali pa se je začela prepozno zdraviti, da se videz nohta ne bo povsem popravil. Ne glede na tip zdravljenja, ki ste ga izbrali skupaj s strokovno pomočjo, rezultati v nekaj dneh ne morejo biti vidni. Nohti namreč rastejo v svojem tempu, ki je precej počasen.
Atletsko stopalo (Tinea pedis)
Glivična okužba stopal oziroma tinea pedis ali atletsko stopalo, najpogosteje prizadene tiste, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, največkrat atleti in nogometaši. Ni pa takšna okužba rezervirana zgolj za njih, saj prizadene tudi neaktivne posameznike. Bistveno večkrat se pojavi pri mladih, starejših od 15 let, in nekoliko pogosteje pri moških. Do okužbe pride zaradi prisotnosti T. rubrum in T. mentagrophytes var. interdigitale.
Simptomi in širjenje atletskega stopala
»O atletskem stopalu govorimo, kadar opažamo glivično vnetje kože stopal, najpogosteje predelov med prsti. Pri večini prizadetih se v začetku začne koža med prsti, zlasti med četrtim in petim, luščiti in pokati, čemur se običajno pridruži rdečina. Žarišča srbijo in skelijo. Atletsko stopalo je dokaj pogosto, skoraj pri vsakem človeku se pojavi vsaj enkrat,« ponazori mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije. »Vlažno okolje, povečano znojenje in tesno, neprimerno zračeno okolje so idealne razmere za razvoj glivičnega vnetnega obolenja. Potne noge, tesna obuvala, v glavnem športne copate, sintetične nogavice, nezadovoljivo brisanje nog po kopanju ali tuširanju, plavanju ali rekreaciji lahko vodijo v atletsko stopalo. Če dodamo še hojo z golimi nogami v garderobah, telovadnicah ali ob bazenih, je okužba verjetnejša.«
Simptomi atletskega stopala so predvsem srbečica, rdečkast izpuščaj, ki se lušči, izsušena in luskasta koža podplatov ter neprijeten vonj nog. Pojavijo se tudi belkasti, krhki in luskinasti nohti. Če okužbe ne zdravimo, se ta izmed prstov, kjer se ponavadi prične, začne razširjati na celotno stopalo, kjer pa se pojavijo tudi razpoke.
Sogovornica opozori, da je atletsko stopalo nalezljivo, saj so v prizadeti koži številni glivični elementi, ki se lahko prenesejo na sočloveka ali v okolico, kjer okuženi hodi brez primernih obuval. Okužba z glivicami sicer ostane na koži, a če traja dlje in ni zdravljena, se obolenje razširi s stopal na nohte in prenese še širše, najpogosteje na kožo dimelj, trupa, dlani in nohtov rok. »Običajno se začne na enem nohtu in se postopoma lahko razširi na druge. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba nohta pod nohtno ploščico ali se naselijo najprej ob robu, na stranskih delih nohta in se širijo na noht. Najpogosteje se okuženi noht na prostem koncu obarva belo ali rumenkasto, v obliki mreže,« pove Metka Adamič. Sprememba barve se počasi razširi na celoten noht, postane zadebeljen, lomljiv, iznakažen in lahko sčasoma odstopi od podlage. Če okužba dolgo traja, razpade površina nohta na posamezne segmente.