Osnovna sredstva so ključni element premoženja vsakega podjetja, saj omogočajo dolgoročno opravljanje dejavnosti in spodbujajo rast. Vendar pa njihova davčna obravnava in možnosti za uveljavljanje olajšav zahtevajo poglobljeno razumevanje zakonodaje. V nadaljevanju bomo podrobneje pojasnili, kaj se šteje med osnovna sredstva, kakšne so davčne olajšave za vlaganja in kako pravilno ravnati v primeru naknadnega pridobivanja nepovratnih sredstev.
Kaj so osnovna sredstva?
Osnovna sredstva predstavljajo temeljno kategorijo premoženja, ki podjetjem omogoča dolgoročno opravljanje dejavnosti in rast. Ključno je, da je njihova doba uporabnosti daljša od enega leta. Če vrednost posameznega sredstva ne presega 500 EUR, jih podjetje lahko obravnava kot drobni inventar, ki se lahko evidentira kot material. Pomembno je tudi, ali je sredstvo pridobljeno z nakupom ali s finančnim najemom - v obeh primerih gre lahko za osnovna sredstva, če so izpolnjeni pogoji dolgoročne uporabe in vrednosti.
Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva
Osnovna sredstva se delijo na opredmetena in neopredmetena. Poznavanje razlike je ključno za pravilno računovodsko obravnavo ter kasnejše uveljavljanje davčnih olajšav.
Opredmetena osnovna sredstva
- zemljišča,
- zgradbe,
- proizvodno opremo,
- računalniško opremo,
- prevozna sredstva (npr. avtomobili),
- biološka sredstva ipd.
Neopredmetena osnovna sredstva
Neopredmetena osnovna sredstva pa zajemajo sredstva brez fizične oblike, kot so:
- licence,
- blagovne znamke,
- patenti,
- koncesije itd.
Primer: Razlika med opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi na primeru računalnika
Za lažje razumevanje si poglejmo razliko na konkretnem primeru:
- Opredmeteno osnovno sredstvo: Fizični računalnik (npr. prenosnik ali namizni računalnik) z nabavno vrednostjo 1.200 € podjetje uporablja pri svojem vsakodnevnem delu. Ker ima fizično obliko, gre za opredmeteno osnovno sredstvo.
- Neopredmeteno osnovno sredstvo: Če podjetje kupi programsko opremo (npr. licenco za profesionalno grafično orodje v vrednosti 1.500 €), ki jo uporablja več kot eno leto, gre za neopredmeteno osnovno sredstvo. Program nima fizične oblike, a je ključen za opravljanje dejavnosti.
Tako vidimo, da lahko računalniška oprema in programska oprema sodita pod osnovna sredstva - vendar vsaka pod svojo podkategorijo, kar ima posledice za obračun amortizacije in uveljavljanje davčnih olajšav.
Davčne olajšave za vlaganja v osnovna sredstva
Investicije v osnovna sredstva lahko podjetjem omogočajo tudi davčne olajšave. Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) lahko podjetniki znižajo davčno osnovo za 40 % vrednosti investicije v opremo ali neopredmetena osnovna sredstva. Samostojni podjetniki (s.p.) v Sloveniji imajo na voljo različne davčne olajšave, ki lahko bistveno zmanjšajo osnovo za obračun akontacije dohodnine. Te olajšave so izjemno pomembne, saj omogočajo podjetnikom, da optimizirajo svoje poslovanje in znižajo davčne obveznosti. Posebna previdnost je potrebna pri podjetnikih, ki opravljajo dejavnost poleg redne zaposlitve (t.i. popoldanski s.p.).
Omejitve pri uveljavljanju olajšav
Vendar pozor - olajšave ne veljajo za:
- zemljišča in zgradbe,
- pisarniško pohištvo in drugo opremo za poslovne prostore,
- motorna vozila (razen v primeru električnih, hibridnih ali tovornih vozil, kjer lahko veljajo posebne uredbe).
Ustrezno načrtovanje investicij je zato za podjetja ne le računovodska naloga, temveč tudi davčna priložnost.
Druge davčne olajšave za samostojne podjetnike
Poleg olajšav za investicije v osnovna sredstva, imajo samostojni podjetniki na voljo še druge olajšave:
- Splošna olajšava: Je najpogostejša olajšava, ki je na voljo vsem davčnim zavezancem, vključno s samostojnimi podjetniki. Določena je z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in se vsako leto spreminja. Za leto 2024 znaša osnovna olajšava 5.000 evrov. Ta znesek se odšteje od davčne osnove ne glede na višino prihodkov podjetnika.
- Olajšava za vzdrževane družinske člane: Samostojni podjetniki lahko uveljavljajo tudi posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, kot so otroci, zakonec, starši in drugi družinski člani brez lastnih dohodkov, ki jih podjetnik vzdržuje. Višina te olajšave je odvisna od števila in statusa vzdrževanih družinskih članov.
- Olajšava za invalide: Če je podjetnik invalid v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje invalidov, in nima zaposlenih delavcev, lahko zniža svojo davčno osnovo za 30 % povprečne mesečne plače v Sloveniji za vsak mesec poslovanja. V primeru, da je invalid s 100 % telesno okvaro ali gluha oseba, se davčna osnova lahko zniža za 60 % povprečne mesečne plače v Sloveniji za vsak mesec poslovanja.
- Olajšava za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja: Samostojni podjetniki lahko uveljavljajo tudi olajšavo za premije, plačane za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Višina te olajšave je omejena v skladu z 65. in 117. členom ZDoh-2, kar pomeni, da se plačane premije do določene višine odštejejo od davčne osnove.
- Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj: Ta olajšava spodbuja podjetja, da vlagajo v raziskovalne in razvojne projekte. Omogoča podjetju, da zniža svojo davčno osnovo za celotni znesek, ki ga vloži v raziskave in razvoj, v skladu z 61. členom ZDoh-2 in 55. členom ZDDPO-2.
- Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod: Uveljavlja se po 55.c členu ZDDPO-2.
- Olajšava za zaposlovanje: Če samostojni podjetniki zaposlijo osebo iz določene ranljive skupine, kot so mladi, starejši, dolgotrajno brezposelni, lahko uveljavljajo olajšavo za zaposlovanje. Delodajalci, ki zaposlijo invalida, lahko uveljavljajo davčno olajšavo, ki omogoča znižanje davčne osnove za 50 % plače invalida, če je le-ta zaposlen za polni delovni čas. Podrobne omejitve so navedene v 61.a in 62. členu ZDoh-2.
Popravljanje davčnega obračuna po pridobitvi subvencije
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je podala pojasnilo glede popravljanja davčnega obračuna v primeru, ko je zavezanec v preteklem davčnem obdobju uveljavljal in delno koristil olajšavo za investiranje v osnovno sredstvo, za sofinanciranje katerega se je v naslednjem davčnem obdobju prijavil na razpis za pridobitev državne subvencije, ki jo je nato tudi prejel.
Postopek popravka
Ker je zavezanec uveljavljal in koristil znesek olajšave, ki presega 40 % nabavne vrednosti, zmanjšane za znesek subvencije, mora zavezanec popraviti znesek uveljavljane olajšave in v davčnem obračunu povečati davčno osnovo za preveč koriščeni znesek olajšave. To določata Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v devetem odstavku 55.a člena in Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v devetem odstavku 66. člena. Enako velja tudi za olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (55. člen ZDDPO-2 oziroma 61. člen ZDoh-2) in olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod (55.c člen ZDDPO-2).
V primeru, če je zavezanec investiral v osnovno sredstvo in v istem davčnem obdobju še ni mogel predvideti, da bo za to sredstvo pridobil nepovratna sredstva, ter je zanj v davčnem obračunu za obdobje, v katerem je prišlo do investiranja, uveljavljal in morebiti tudi deloma ali v celoti koristil olajšavo (za investiranje ali za raziskave in razvoj ali za digitalni in zeleni prehod), mora v davčnem obdobju, v katerem je pridobil nepovratna sredstva, ustrezno popraviti podatke v Obračunu davka od dohodkov pravnih oseb oziroma v Obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in pripadajočih prilogah, ki se nanašajo na navedene tri olajšave.
Če je zavezanec v letu vlaganja, ko še ni mogel predvideti, da bo za vlaganje pridobil tudi nepovratna sredstva oziroma kakšen bo znesek teh sredstev, uveljavljal in koristil olajšavo v obsegu, ki presega znesek olajšave, ki bi mu pripadal ob upoštevanju nepovratnih sredstev, potem mora v davčnem obračunu za obdobje, v katerem je pridobil nepovratna sredstva, povečati davčno osnovo v polju 12.1 Obračuna davka od dohodkov pravnih oseb oz. Obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Če je zavezanec olajšavo, ki jo je uveljavljal v obdobju, ko je pridobil osnovno sredstvo, deloma ali v celoti prenesel v naslednja davčna obdobja, mora v davčnem obračunu za obdobje, v katerem je prejel nepovratna sredstva, ustrezno najprej zmanjšati še neizkoriščeni znesek olajšave, kar stori z vnosom v prilogo davčnega obračuna, ki se nanaša na konkretno olajšavo. Ustrezni znesek zmanjšanja neizkoriščenega dela olajšave vpiše v stolpec z opisom »Sprememba neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklega obdobja zaradi spremembe po odločbi«.
Davčna obravnava drobnega inventarja in nepremičnin
Pojasnilo DURS, št. 4200-22/2007-2, z dne 28. 2., obravnava dilemo glede priznanja 20 % olajšave za investicije v opremo v primeru, ko se ta knjiži takoj med stroške (vrednost do 500 EUR).
Opredelitev drobnega inventarja
Zavezanec meni, da ni razloga, da ne bi uveljavil olajšave za nakup računalnika, ne glede na knjigovodsko obravnavo. Vendar pa davčni urad pojasnjuje, da je treba opredmeteno osnovno sredstvo, za katero je uveljavljena olajšava, izkazovati med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
V skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-1 in petim odstavkom 26. člena ZDDPO-1, ki ureja amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, je določeno, da se pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega tolarske vrednosti 500 EUR, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti. V tem primeru ZDDPO-1 dovoljuje namesto amortizacije odpis celotne nabavne vrednosti teh sredstev ob prenosu v uporabo. Odpis torej nadomešča amortizacijo navedenih opredmetenih osnovnih sredstev. Glede na to, da je amortizacija predpisana le za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, se morajo tudi tista opredmetena osnovna sredstva, katera zavezanec po določbah 26. člena ZDDPO-1 odpiše v celoti ob prenosu v uporabo, izkazovati med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
Tudi v skladu s SRS 1 (2006), točko 1.47., se zavezanec lahko odloči, da opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 EUR, izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali pa kot opredmeteno osnovno sredstvo. V tej točki je tudi določeno, da se stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 EUR, lahko razporedijo med material. Smiselnost evidentiranja opreme, ki jo je zavezanec v celoti odpisal ob izdaji v uporabo, in za katero je uveljavljal zmanjšanje davčne osnove, med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 49. člena ZDDPO-1, ki predpisuje omejitve glede ravnanja s sredstvi, za katera je uveljavljal davčno olajšavo.
Nepremičnine in lastninska pravica
Pri nepremičnini kot opredmetenem osnovnem sredstvu je pomembna lastninska pravica. Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, kar se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Ker pa je velika problematika vpisa v zemljiško knjigo, zadostuje notarsko overjena podpisana pogodba med kupcem in prodajalcem, ki mora vsebovati navedbo o prenosu lastninske pravice in določbo o pravici kupca, da se kot lastnik vpiše v zemljiško knjigo (brezpogojna intabulacijska klavzula).
Učinkovito upravljanje osnovnih sredstev
Za optimalno upravljanje osnovnih sredstev je ključnega pomena sodelovanje z izkušenimi računovodskimi in davčnimi strokovnjaki. Pravilna klasifikacija in evidentiranje osnovnih sredstev vplivata tako na bilanco stanja kot tudi na višino davčnih obveznosti.
Samostojni podjetniki imajo pri obračunu akontacije dohodnine na voljo širok spekter davčnih olajšav, ki jim omogočajo bistveno znižanje davčne obveznosti. Vsako uspešno podjetje temelji na urejenih financah in zanesljivem obračunu plač.