Sladoled je nepogrešljiva sladica, zlasti v poletnih mesecih, ko vročina doseže vrhunec. Tretja julijska nedelja celo velja za dan sladoleda, kar poudarja njegov pomen v kulturi in prehrani.
Dejavniki, ki vplivajo na prodajo in porabo sladoleda
Proizvajalci in trgovci enotno potrjujejo, da se poleti proda bistveno več sladoleda kot v drugih letnih časih. Na prodajo sladoleda vpliva več dejavnikov, med katerimi je najpomembnejše lepo vreme.
Vendar je vpliv vremena težko ločiti od ostalih dejavnikov, saj je prodajna akcija, ki je vnaprej načrtovana, recimo uspešnejša, če je vreme ugodno, so izpostavili v Ljubljanskih mlekarnah. Podobne številke beležijo tudi trgovci. Hofer denimo poleti proda kar 80 odstotkov celotne količine sladoleda, preostalo petino pa v drugih letnih časih.
Sladoled v Sloveniji in Evropi: Statistični pregled
Zlasti v vročem poletju se mnogi radi posladkamo in ohladimo s sladoledom, katerega prvi zametki so nastali na Kitajskem približno 200 let pred našim štetjem, ko so zmes mleka in riža hladili tako, da so ga zapakirali v sneg.
Proizvodnja, izvoz in uvoz
V Sloveniji se je leta 2022 s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 54 podjetij. Slovenska podjetja so lani izvozila za skoraj 29.000 ton sladoleda v vrednosti 104 milijone evrov, uvozila pa so ga za nekaj več kot 6.000 ton. V letu 2020 je Slovenija uvozila skoraj 6.000 ton sladoleda v vrednosti 16 milijonov evrov, izvozila pa ga je štirikrat toliko, skoraj 24.000 ton ali za 70 milijonov evrov.
Največ sladoleda je v Slovenijo prišlo iz Nemčije (1879 ton v enem primeru podatkov, oz. 1.900 ton v drugem), sledili sta Hrvaška (1023 ton) in Italija (779 ton). Slovenija ga je največ izvozila v Združeno kraljestvo (več kot 6.200 ton), nato v Nemčijo in na Dansko.
Evropska in slovenska poraba
V Evropi kot celoti je poraba sladoleda izjemno velika, na voljo je več kot 100 različnih vrst. Po podatkih agencije Euro Glaces je povprečna poraba sladoleda v Evropi 6,20 litra na prebivalca na leto. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) povprečen Slovenec poje štiri litre na leto, oziroma je v letu 2018 pojedel povprečno 3,9 litra sladoleda, kar je 1,6 litra več kot v letu 2000, kar kaže, da smo močno pod evropskim povprečjem. V to količino je vštet samo sladoled, ki ga je posameznik pojedel doma, in ne npr. tudi tisti, ki ga je pojedel v slaščičarni. Izdatki gospodinjstev za sladoled so v letu 2018 znašali povprečno 38 evrov na gospodinjstvo ali povprečno 0,18 % celotnih izdatkov gospodinjstva.
Države članice EU-27 so v letu 2019 proizvedle več kot 3 milijarde litrov sladoleda, kar je bilo za 6 % več kot v letu 2018. Toliko sladoleda bi napolnilo skoraj 1.200 olimpijskih bazenov (50 m x 25 m x 2,2 m). Predlani so v EU izdelali 3,2 milijarde litrov sladoleda, kar je za pet odstotkov več kot leto prej. Največja proizvajalka sladoleda med članicami je bila v letu 2019 Nemčija, ki ga je proizvedla 635 milijonov litrov.
Cenovni trendi in preference
Za sladoled je bilo junija letos po podatkih statističnega urada odšteti 1,5 odstotka manj kot v lanskem šestem mesecu. Za liter sladoleda smo v letu 2020 v trgovini v povprečju plačali 3,50 evra, leto poprej pa 3,31 evra. V enem letu se je podražila tudi porcija sladoleda s smetano v gostinskih obratih; povprečno plačilo za porcijo v znesku 4,69 evra leta 2019 je namreč leta 2020 naraslo na 4,91 evra. Cene sladoleda v primerjavi s hrano se sicer niso bistveno spremenile. Hrana je bila v povprečju ob koncu leta 2020 za 9,4 % dražja, kot je znašalo povprečje za leto 2015, medtem ko se je sladoled v trgovinah v enakem obdobju podražil za 0,1 %.
Najbolj priljubljen okus sladoleda na svetu in tudi pri nas je vanilja, sledita čokolada in jagoda. Slovenci sladoled najraje naročamo med 17. in 19. uro, medtem ko četrtino vsega naročimo pozno zvečer, in sicer med 20. in 23. uro. Najraje si ga privoščimo v nedeljo, vendar obstajajo tudi lokalne razlike: v Murski Soboti največ sladoleda pojedo ob ponedeljkih in petkih ter ob nedeljah, v Novem mestu ob petkih, v Kranju pa ves konec tedna.
Zanimivo je tudi, da v Sloveniji obstaja nekaj imen in priimkov, ki spominjajo na izdelke iz sladoleda. Tako je denimo na začetku leta 2021 med prebivalci Slovenije bilo 561 žensk z imenom Lučka, 358 moških z imenom Tom in 61 z imenom Maxim.
Vpliv sladoleda na zdravje: Pozitivne in negativne plati
Za mnoge izmed nas poleti ni bolj sladke ohladitve kot kepica sladoleda, kornet ali lučka. Ob tem imamo večkrat slabo vest, rekoč, da sladoled vsebuje veliko maščobe, sladkorja in če je narejen iz kravjega mleka, tudi mlečne beljakovine ter laktozo.
Sladoled kot vir hranil in morebitni pozitivni učinki
Sladoled kot sladica ima tako pozitivne kot negativne plati. Čeprav lahko sladoled vsebuje nekaj pomembnih hranil, kot so kalcij, vitamina D in A, teh ni prisotnih v zadostnih količinah, da bi dobro vplivali na vaše zdravje. Dietetičarka Edwina Clark poudarja, da sladoled vsebuje kalcij, magnezij in vitamin B12, ki so bistveni za zdravje. Tamara Samuels dodaja, da mleko in smetana v sladoledu prinašata tudi vitamin A, pomemben za vid in imunski sistem.
Trener slavnih in nutricionist Jay Cardiello verjame, da sladkorji v sladoledu pomagajo spodbujati izgradnjo mišic in preprečujejo razgradnjo beljakovin s povečanjem ravni insulina v telesu. Dodaja, da je sladoled lahko koristen tudi do dve uri po treningu. Zdravnica Kristi Funk pa nasprotno meni, da čeprav je nekaj resnice v tem, da je sladoled po treningu dober za okrevanje mišic, z njim vseeno ne gre pretiravati, saj je pomembno, kako intenzivno telovadite. Zdravnik Travis Stork celo meni, da uživanje sladoleda po treningu ni idealna izbira. Sladoled vsebuje beljakovine in maščobe, ki lahko upočasnijo absorpcijo sladkorjev, kar je bolje kot uživanje sladkarij brez teh hranil. Novejše raziskave nakazujejo, da polnomastni mlečni sladoled, kljub visoki vsebnosti nasičenih maščob, ne povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni.
Znanost je dolgo skrivala podatke, ki jih je lani odkril novinar David Merritt Johns, in sicer, da so imeli diabetiki, ki vsak dan pojedo pol skodelice (64 g) sladoleda, manjše tveganje za srčno-žilne bolezni. Raziskovalci so že pred dobrima dvema desetletjema odkrili, da so imeli ljudje s preveliko telesno težo, ki so uživali sladice na osnovi kravjega mleka (denimo sladoled), manjšo verjetnost, da bodo zboleli za sladkorno boleznijo, kot pa tisti, ki so uživali druge vrste sladic. Vendar ti rezultati niso bili nikoli javno objavljeni. Razvnela se je debata v vseh večjih svetovnih medijih, ki poudarjajo, da zadnja Harvardska študija ni bila izvedena tako učinkovito, kot bi lahko bila, ter ugibajo, da rezultati študije verjetno odražajo celostno bolj zdrave odločitve oseb, ki redno jedo sladoled. Johns je izpostavil tudi presenetljivo dognanje glede presnavljanja sladoleda.
Potencialne negativne posledice vsakodnevnega uživanja
Čeprav je sladoled mnogim najljubša poslastica, vsebuje veliko maščob in sladkorja, zato se ne zanašajte na sladoled, da bi dobili svoj dnevni odmerek ključnih hranil. Vsakodnevno uživanje sladoleda lahko vpliva na vaše telo in zdravje na več načinov, nekateri dejavniki pa so lahko bolj škodljivi kot drugi.
- Preobčutljivost zob: Vsakodnevno uživanje te sladice lahko povzroči preobčutljivost zob, sploh, če ga grizete. Zobje so lahko občutljivi na hladno, vročo in kislo hrano in pijačo, to pa se zgodi, ko se zobna sklenina skrči in so živčni končiči zob izpostavljeni. Če sumite na to težavo, vsakodnevno uživanje sladoleda to potrdi. Priporočamo obisk zobozdravnika, medtem pa sladoleda ne grizite, ampak ga ližite.
- Motnje spanja: Sladoleda pred spanjem ne bi smeli jesti ne le zaradi količine sladkorja in kalorij, temveč zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob ter majhne količine vlaknin. Ključna študija v Journal of Sleep Medicine je pokazala, da je uživanje hrane z nizko vsebnostjo vlaknin in veliko nasičenih maščob povezano z boljšim spanjem. Uživanje več sladkorja, zlasti ponoči, zmanjša količino globokega, krepčilnega spanca. Strokovnjak za spanje Chris Winter meni, da sladoled po večerji ali uživanje veliko mastne hrane pred spanjem nista rešitev za večino težav s spanjem.
- Vpliv na razpoloženje in zdravje možganov: Zdravnica Eva Selhub dodaja, da je hrana z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, kot je sladoled, škodljiva za možgane. Številne študije so odkrile povezavo med prehrano z visoko vsebnostjo rafiniranih sladkorjev in oslabljenim delovanjem možganov ter celo poslabšanjem simptomov motenj razpoloženja, kot je depresija.
- Povečanje telesne teže in kronične bolezni: Če sladoled jeste vsak dan, obstaja večja nevarnost, da boste pridobili nekaj kilogramov. Sladoled namreč vsebuje maščobe, sladkor in kalorije, kar pa lahko privede tudi do debelosti, diabetesa in razvoja številnih bolezni srca in ožilja, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2.
- Tveganje za srčne zaplete: Prenajedanje z visoko kalorično, mastno in težko hrano, kot je sladoled, vsekakor ni dobra ideja. V primeru velike porcije sladoleda lahko pride do hitrega poskoka inzulina in povečanja števila trigliceridov v krvi. Kot rezultat tega lahko pride do povečanja krvnega pritiska in hitrejšega bitja srca, trombociti pa lahko nato blokirajo krvne žile, ki vodijo do srca. Ena študija o bolnikih s srčnim infarktom je pokazala, da je večja verjetnost srčnega infarkta ali drugih resnih koronarnih težav pri ljudeh po zaužitju neobičajno težkega obroka. Vse zgoraj velja za sladolede z dodatki.
Priporočila za zmerno in zdravo uživanje
Sladoled je priljubljena in idealna poslastica v vročih poletnih dneh, a dejstva o tem, kako vpliva na vaše zdravje, vas bodo morda spodbudila k premisleku o njegovem vsakodnevnem uživanju.
Čeprav odkritja ameriškega novinarja Davida Merritta Johnsa niso prepričala večine zdravnikov in prehranskih strokovnjakov, so si tudi skeptiki enotni v tem, da sladoled ni škodljivo živilo, ki bi ga morali črtati s svojega jedilnika. Maggie Michalczyk, registrirana dietetičarka, opozarja na pomen zmernosti pri uživanju visoko kaloričnih živil. Priporoča, da se ob uživanju sladoleda posvetimo etiketam in preverimo prehranski profil. Ena porcija vaniljevega sladoleda (2/3 skodelice) denimo vsebuje 32 gramov sladkorja in 13 gramov nasičenih maščob.
Če vam prija sladoled, si ga poleti privoščite brez slabe vesti. Poudarjajo pa, da smo pozorni pri izbiri sladoleda in raje posežemo po takšnih z manj sladkorja in čim manj umetnih arom ter dodatkov. Precej bolj zdravo je tudi, če sladoled naredimo sami in uporabimo sveže sestavine ter ne pretiravamo s slajenjem.
Sladoled
Sladoled kot nadomestek obroka?
V vročem vremenu se sladoledu ni mogoče upreti. Poleti, ko je vroče, se pogosto zgodi, da se apetit zmanjša in si želimo sveže, lahke hrane. Navsezadnje je sladoled dober, svež ter enostaven in hiter za uživanje, tudi med hojo po ulici, ko nimamo časa, da bi sedli za mizo. Toda ali je to dobra navada? Ali lahko sladoled nadomesti obrok, naj bo to kosilo ali večerja?
S prehranskega vidika ne. Sladoled ni nadomestek obroka, saj zagotovo ne vsebuje vseh hranil, potrebnih za uravnotežen obrok. Če smo torej ugotovili, da sladoled ne nadomešča obroka, ga ne moremo jesti vsak dan namesto kosila ali večerje. Običajno so sestavine sladoleda sveže mleko, smetana, voda, jajca in sladkor, ki so jim nato dodane različne sestavine, od čokolade do pistacij, od jagod do limone.
Če se želimo zdravo prehranjevati, moramo namesto sladoleda z okusom smetane izbrati sladoled s sadnimi okusi. Ti vsebujejo veliko manj sladkorja in maščob, zlasti če so narejeni iz svežega sadja, ki mu ni dodan dodaten sladkor. In če je sladoled za kosilo izjema, moramo pri naslednjem obroku paziti, da se pravilno prehranjujemo, da uravnotežimo in obnovimo pravilen vnos vseh hranil.