Marko Zakrajšek kot samostojni podjetnik nadaljuje bogato družinsko tradicijo, ki sega v leto 1928. Že od malih nog se je navajen srečevati s slovesom, saj je bil njegov stari oče mizar, ki je med drugim izdeloval tudi krste. Oče je obrt dopolnil z izdelavo žalnih aranžmajev, kasneje pa so mizarstvo opustili in se posvetili eni izmed obveznih gospodarskih javnih služb - pokopališki in pogrebni službi. Marko je dejavnost dodatno razširil s cvetličarskimi storitvami, saj so marsikatere prireditve lepše zaradi njegovih aranžmajev.
Osebni Pogled na Smrt in Poklic
Glede na to, da se Marko pogosto srečuje z zaključkom življenja, se njegov pogled na življenje težko primerja, saj je v tej dejavnosti že od malih nog. Nikoli ni bil 20 let v drugi službi, da bi lahko primerjal. Delo se ga osebno dotakne, vendar ne žaluje na enak način kot svojci.
"Mi imamo obrt od leta 1928. Imeli smo mizarstvo. K nam so hodili po krste, naročati vence, z očetom smo vozili cvetje na dom, kjer je ležal pokojni. To pri nas ni bila nikoli tabu tema," pojasnjuje Marko. Poudarja, da je problem, če se otroka začne strašiti s smrtjo in pokojniki, saj potem dobijo fobijo. Bistveno je razumevanje, da so v drugačni vlogi - ne v vlogi žalovanja, ampak predvsem v vlogi pomoči svojcem. Če nekdo iznenada umre, zlasti mlajši ali otrok, je seveda občutek oziroma energija drugačna, kot pa če umre nekdo starejši s kroničnimi težavami, za katerega se je pričakovalo, da bo umrl.
Obseg Pogrebnih in Pokopaliških Storitev
Pogrebna služba
Pogrebna služba obsega izvedbo pogreba v celoti. To vključuje prevoz pokojnika, urejanje pokojnika, izkop jame do izvedbe pogrebne svečanosti.
Pokopališka dejavnost
Pokopališka dejavnost obsega vzdrževanje pokopališča, vodenje pokopališkega katastra ter upravljanje s pokopališčem. Od osnovnih stvari, kot so pometanje, odstranjevanje snega, košenje, obrezovanje grmovja in pletje poti, do vodenja pokopališkega katastra. To pomeni evidenco najemnikov grobov in evidenco o tem, kdo je pokopan v katerem grobu. Potrebno je tudi skrbeti za plačevanje računov, kot so stroški za vodo, elektriko, odvoz odpadkov, ter poročanje občini o opravljenem delu, potrebnih izboljšavah in pripravi letnih planov dela za obnovo in nabavo opreme.
Urejanje posameznih grobov
Poleg javne službe podjetje ponuja tudi tržno dejavnost urejanja posameznih grobov. Nekaterim strankam oskrbujejo grobove celo leto, drugi pa se obrnejo nanje pred praznikom vseh svetih, da jim uredijo grob.
Kaj Moramo Vedeti Ob Slovesu?
Način ukrepanja je odvisen od okoliščin smrti.
- Če pokojni umre v bolnišnici, svojci pokličejo pogrebno službo, ki jim poda osnovne informacije: katere dokumente potrebujejo, kako je z obleko, če je treba pobrati stvari pokojnika v bolnišnici (včasih so v bolnišnici tudi kakšni dokumenti) in morebiten podpis odstopa od obdukcije. Nato se dogovorijo o vrsti pogreba in prevozu. Vsaka občina, v kateri je bolnišnica, ima malenkostno drugačna navodila, vendar so lokalni pogrebniki zadolženi za osnovni prevoz do dogovorjene lokacije.
- Če človek umre doma, svojci običajno že prej kličejo rešilca ali osebnega zdravnika. Po ugotovitvi smrti se pokliče sodno medicino, da pride oglednik. Ko so dokumenti izpolnjeni, pogrebna služba pride po pokojnika in ga prepelje na dogovorjeno lokacijo.
Spremembe v Času Epidemije COVID-19
Pogrebi so se med epidemijo covida-19 spreminjali glede na veljavne ukrepe. Bili so izvedeni v ožjem družinskem krogu, brez pevcev, nato je bilo že možno večje število ljudi, kasneje spet manj. Ves čas je bilo obvezno nošenje mask, razkuževanje rok in upoštevanje drugih ukrepov. Pri cerkvenih pogrebih je bila razlika, da so bili v tem obdobju pogrebi brez maše, razen poleti, ko so bile pogrebne maše dovoljene.
Stroški in Finančna Pomoč
Višina stroškov pogreba
Višina stroškov pogrebnih storitev v povprečju znaša od 1100-1400 EUR. Zraven je potrebno prišteti še stroške za pevce, trobentače in cvetje, kjer so lahko velike razlike.
Višina najemnine za grob
Enojni grob stane 15,08 EUR, dvojni pa 29,04 EUR.
Pomoč pri kritju stroškov (Pogrebnina in Posmrtnina)
Pred leti je bila pogrebnina krita s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, s katerim so imeli pogodbo. Skoraj vsak je bil upravičen do pogrebnine, razen tujcev in pokojnikov, ki so bili zavarovani kot občani. Postopek se je večkrat spreminjal. Včasih so svojci samo prinesli kartico zdravstvenega zavarovanja in pogrebnina se je avtomatsko odštela. Nato se je postopek spremenil, tako da so morali svojci zahtevek vlagati sami. Danes ima vsak plačnik pogrebnih storitev možnost oddati vlogo na Center za socialno delo.
Upravičeni so ožji sorodniki, kot so zakonski partnerji, otroci, sestre, nečaki. Vlogo morajo vložiti sami na Center za socialno delo, kjer se pri upravičenosti do pogrebnine upoštevajo prihodki plačnika pogrebnih storitev. Cenzus za samsko osebo je 617 EUR, za družine pa 925 EUR (upošteva se obdobje zadnjih mesecev, cenzusi se spreminjajo). Možnost je, da pogrebnino nakažejo tudi podjetju, ljudje pa pri njih poravnajo razliko. Višina pogrebnine znaša 804,36 EUR. Obstaja še en transfer, posmrtnina, v višini 402,18 EUR. Oboje skupaj znaša 1206,54 EUR, kar naj bi bil tudi strošek osnovnega pogreba.
Pokopališča v Občini
V občini Velike Lašče je sedem pokopališč, za katere imajo z Občino pogodbo: Velike Lašče, Rob, Turjak, Lužarji, Dvorska vas, Sveti Primož. Obstaja še pokopališče v Krvavi Peči, ki ga vaščani vzdržujejo sami. Pokopališče v Škocjanu spada pod Občino Grosuplje, vendar ga pogodbeno upravljajo za Krajevno skupnost Škocjan, saj je polovica najemnikov grobov iz njihove občine in polovica iz grosupeljske.
Starost in prostorska zmožnost
Pokopališča v občini so stara že stoletja, saj so nastajala kmalu po izgradnji cerkva. V Škocjanu so še zelo stari grobovi vaščanov iz Podloga, ki so včasih spadali pod turjaško faro. Zakonska zahteva po prostoru za 30 let vnaprej je skoraj na vseh pokopališčih izpolnjena. Na Turjaku je sicer prišlo do manjše spremembe. Leta 2003 so prevzeli tamkajšnje pokopališče v upravljanje. Ob prevzemu je bilo zahtevano, da se grobovi oddajo samo ljudem, ki spadajo pod turjaško faro, saj naj bi se ljudi pokopavalo tam, kamor gravitirajo. Sedaj je to dovoljeno tudi za vasi, ki sodijo pod škocjansko faro, kar bi lahko hitro zapolnilo prostor. Zato so predlagali širitev pokopališča, vendar je glavna težava v lastništvu zemljišča okrog pokopališča (Gozdno gospodarstvo ali zasebna last). Turjaško pokopališče je bilo do nedavnega celo v državni lasti in se je šele letos prepisalo na Občino. Želja je urediti okolico pokopališča in prostor za raztros, saj je turjaško pokopališče zaradi infrastrukture in mirne lokacije najbolj primerno.
Glede na to, da sta na Turjaku tudi dve grobnici Auerspergov, ima pokopališče poseben status, saj sta tako grobnici kot pokopališče pod spomeniškim varstvom. Vendar so pri večini grobov že pred prevzemom v upravljanje zamenjali spomenike z novejšimi.
Trendi in Estetika Pokopališč
Marko Zakrajšek opaža spremembo v načinu pokopavanja, saj je več kot 80 % žarnih pogrebov. Letno so le še 3-4 pogrebi s krsto, v času covida-19 pa še manj. Tudi raztros posmrtnih ostankov postaja pogostejši, saj se zanj odloči že od 10 do 15 % ljudi v občinah, kjer je to omogočeno. Pri nas je raztros predviden na Turjaku. Pogosto gre za racionalno odločitev, saj veliko ljudi nima možnosti obiskovanja grobov, nekateri pa željo za takšen pokop izrazijo že za časa življenja. Drugi se sprašujejo o smiselnosti vzdrževanja grobov zelo daljnih sorodnikov in se posledično odločajo za opustitev groba in raztros posmrtnih ostankov.
Kar zadeva estetiko in videz pokopališč, se v naši občini pokopališča razvijajo drugače kot npr. na sosednji Škofljici, kjer imajo novo pokopališče iz leta 1998 s posejano travo, striktno urejenimi vrstami in enakimi dimenzijami spomenikov. Pri nas so se spomeniki stoletja razvijali po svoje, zato lahko v dovoljenju za postavitev spomenika predpišejo le nekatere dimenzije. Novi odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da je potrebna priglasitev del za vklesanje črk na spomeniku. Na splošno ljudje na podeželju grobove bolj vzdržujejo kot v mestih, saj se tako kaže čut do pokojnih, morda pa je prisoten tudi pritisk soseske.
Glede zasaditve je odločitev posameznika. Marko pogosto opazi preveč "vsega živega", dosti rumenih barv, pisane sveče, motijo ga mežikanje elektronskih sveč in plastično cvetje. Manj je zimzelenega zelenja in grmov. Glede na tip pokopališč parkovna ureditev ni vedno mogoča, saj so pri sajenju dreves omejeni. Kljub temu meni, da je včasih bolje dati manj, a bolj kakovostno. Manjka tudi urejenost okolice pokopališč, kar je povezano s stroški in lastništvom zemljišč (mnoga so še v lasti župnij ali v zasebni lasti). Želi si, da bi bila okolica urejena kot celota.
Smrt kot Tabu Tema
Smrt je tema, ki se ji ljudje pogosto izogibajo. Ko umre svojec, je to vedno izguba. Prisoten je strah, kako bomo živeli brez njega. Razlika je tudi, ali na smrt gledamo z verskega stališča. Prisoten je strah pred neznanim, ki je enim bolj sprejemljiv, drugim težje. Ta strah pred smrtjo in pogrebnimi zadevami gre včasih iz roda v rod, včasih pa je kriva čisto banalna zadeva, kot je strašenje otrok.
Delovni Vsakdan in Dopust
Vsak dan je zgodba zase. Načrti se lahko v trenutku spremenijo, saj ne pozna 8-urnega delovnega časa. Četudi ni toliko dela, se vedno najde kaj za postoriti. Na dopust ne hodi dosti; dovolj mu je prost dan, da gre kam s kolesom. Tudi v družini niso bili navajeni na dopuste in nima potrebe po tem, vendar poudarja, da se je treba organizirati in imeti nadomestilo.
Spreminjanje Običajev Ob Slovesu
Običaji ob slovesu so se skozi čas močno spremenili. Časi, ko je moral pokojni dva dni ležati doma, ko so kropit hodili z vozovi ali peš, so minili z razvojem sodobnih komunikacijskih in prevoznih sredstev. Danes je tempo življenja hitrejši, težko je dobiti dopust. Ljudje so morda tudi bolj introvertirani in si želijo, da jih čim manj ljudi vidi žalovati. Zato je več pogrebov v družinskem krogu, zlasti v mestnem okolju, k čemur je pripomogel tudi covid-19. Pogosto je žara pripeljana na dan pogreba.
Vendar obstajajo tudi ljudje, ki si želijo velike pogrebe. Osnovno ogrodje pogreba ostaja enako: pokojnik še vedno nekje leži, da se je možno od njega posloviti, vendar se je čas skrajšal. Še vedno se hodi kropit in izreka sožalje, čeprav se trenutno ne rokuje. Sprememba je, da so včasih čuli pri pokojniku in molili, česar je zdaj zelo malo. Cerkveni obredi pri pogrebu so enaki. Ob slovesu so običajno prisotni pevci, želje pri izboru pesmi pa so različne: od narodnih, cerkvenih, modernih do tujih pesmi. V odnosu do starejših pogrebov je razlika tudi v glasbi, saj so danes prisotni trobentači, kitare, harmonike, nekateri se odločajo za spuščanje golobov.
V preteklosti so ljudje pogosto ležali doma. Po novem odloku je to prepovedano, razen v primeru, če ni mrliških vežic. Najpogosteje se uporabljajo okoliške vežice, npr. za pokojne iz okolice Dvorske vasi vežica v Velikih Laščah, za pokopališče Sv. Primož in Krvava Peč pa vežica v Robu. Izjema so Lužarji, kjer pokojni še vedno ležijo doma ali v cerkvi do pogreba. Sedaj so večinoma žarni pogrebi, tako da tega, da bi ljudje ležali čez noč, skoraj ni več.
Lepše Strani Poklica
Marko Zakrajšek izpostavlja, da so lepše strani tega poklica v tem, da lahko nekomu pomagaš, ko je v težavah. Zadovoljstvo prinaša korektna izvedba dogovorjenih storitev. "Zato smo tukaj," pravi.
Povečano Delo Okoli 1. Novembra
Okoli 1. novembra, praznika vseh svetih, je zmeraj veliko dela, stresa in primanjkuje časa, sploh ker upravljajo in vzdržujejo pokopališča. Povečanje dela se začne že od začetka oktobra, zadnjih 14 dni pa je še posebej stresnih zaradi nabave materiala, prihajajočih naročil in številnih telefonskih klicev.
Problematika Odpadkov in Trendi v Floristiki
Sveče so precej standardna tema pri ekologiji, saj je problem vedno to, kar je narejeno v večji masi. Sveč je sedaj manj kot prejšnja leta, širši je tudi izbor: od navadnih, elektronskih, tistih na tekoči vosek s steklenim ohišjem do solarnih steklenih sveč, ki gorijo tri leta in zmanjšajo nakup osnovnih sveč, ter lesenih sveč oziroma sveč z lesenim obodom. Za 1. november je povečan obisk pokopališč in vzdrževanja grobov, zato je porast odpadkov logično večji. Sedaj obstajajo možnosti ločevanja plastike, odpadnih sveč in bio odpadkov, kar prispeva k predelavi.
Glede trendov v floristiki, Marko, ki skrbno spremlja novosti, opaža, da je več naravnih materialov, nežnih barv, zelenih, bež tonov. Rdeča barva je sicer železen repertoar ob božiču, vendar ima vsak posameznik lahko tudi malo svoj trend. Pri vseh trendih v floristiki ni več tako, da bi bila samo ena barva. Zadnjih nekaj let prevladuje vintage stil s pastelnimi barvami, sivo-zeleno, zamolklo roza, lila, ne glede na to, ali gre za božič ali poroko. Priljubljene so tudi starinske vrtnice, takšne, kot so rasle na babičinem vrtu. Trenutno je to "in". Trend si ustvari tudi vsak posameznik, tisto, kar mu je lepo in kar se sklada z notranjim interierjem. Ni več tako močnih zahtev glede tega, kaj je moderno in kaj ne.