Krompir je eden ključnih kmetijskih pridelkov, cenjen zaradi visoke hranilne vrednosti in široke uporabnosti v industriji ter živilski predelavi. Vendar pa je ta pomembna kultura nenehno ogrožena s strani različnih škodljivcev, ki lahko močno zmanjšajo tako količino kot kakovost pridelka, kar povzroča znatne gospodarske izgube. Na pojav in razvoj teh škodljivcev vpliva kombinacija dejavnikov, vključno s podnebjem, načinom obdelave pridelka, značilnostmi tal in kolobarjenjem. Med škodljivce, ki odlagajo jajčeca v zemljo, spadajo krompirjevi bolhači, strune (ličinke pokalic) in ogrci (ličinke majskega hrošča), ter koloradski hrošč, ki delno prezimi v zemlji.
Krompirjevi bolhači (Epitrix spp.)
Krompirjevi bolhači so karantenski škodljivci, ki povzročajo škodo predvsem na krompirju. Odrasli bolhači so majhni hrošči iz poddružine bolhačev (Alticinae), veliki od 1,5 do 2 mm. So črne do bronaste barve, ki se na soncu značilno svetijo. Njihovo telo je ovalne oblike, prekrito z dlačicami, z malo trikotno glavo in velikimi ovalnimi očmi; nitasti tipalki sta sestavljeni iz enajstih členov.
Življenjski cikel in škoda
- Prezimovanje: Odrasli bolhači prezimijo v zemlji ali pod rastlinskimi ostanki.
- Pojav odraslih: Odrasli bolhači se lahko pojavijo že konec aprila, običajno pa jih zasledimo v maju in so množično prisotni vse do julija oziroma avgusta.
- Odlaganje jajčec: Samice odlagajo majhna, belkasta in rahlo elipsasta jajčeca v zgornjo plast zemlje, tik ob gostiteljskih rastlinah.
- Ličinke: Ličinke so bele barve, cilindrične oblike, odrasle merijo v dolžino do 5 mm in imajo rjavo glavo. Delajo rove v gomolje oziroma korenike, kar povzroča poškodbe z videzom »brazgotin« na gomoljih krompirja. Rovi so lahko tik pod površino ali globlje.
- Prehranjevanje odraslih: Odrasli bolhači se prehranjujejo z mladimi listi gostiteljskih rastlin, večinoma na zgornji strani listov. Poškodbe so manjše, enakomerne luknjice na listih, kar zmanjšuje asimilacijsko površino in prispeva k zmanjšani količini in kakovosti pridelka. Velika populacija bolhačev na mladi rastlini lahko povzroči nepopravljive poškodbe in propad rastline.
Vrste in razširjenost
Krompirjevi bolhači izvirajo iz Severne Amerike. V Evropi sta vrsti E. papa in E. cucumeris trenutno prisotni z eno generacijo letno.
Znane vrste krompirjevih bolhačev:
- Epitrix cucumeris (Harris)
- Epitrix papa sp.
- Epitrix subcrinita Leconte
- Epitrix tuberis Gentner (v Kanadi povzroča veliko gospodarsko škodo)
V Evropi je bila prva uradna najdba potrjena na Portugalskem leta 2004, vključno z vrstama Epitrix cucumeris in Epitrix similaris. V Sloveniji se spremljajo 4 vrste bolhačev, najdene pa so bile vrste E. atropae, E. pubescens in E. intermedia.
Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)
Koloradski hrošč je najpomembnejši škodljivec krompirja, ki objeda zelene dele rastlin in vpliva na manjši pridelek gomoljev. Poleg krompirja napada tudi jajčevce, paradižnik, tobak in nekatere plevele.
Prepoznavanje
Odrasel hrošč je dolg približno 1 cm (do 10 mm), jajčaste oblike, na hrbtu izbočen in na trebušni strani sploščen. Ima svetlo rumene pokrovke z desetimi vzdolžnimi črnimi progami ter oranžno-rumen vratni ščit s črnimi pegami. Trebušna stran je oranžno-rdeča.
Ličinke so najprej temno rdeče do oranžne, pozneje postanejo svetlejše, z majhno črno glavo ter mehkim, odebeljenim in izbočenim zadkom. Jajčeca so oranžno-rumena, podolgovata in dolga približno 1,2 mm.
Razvojni cikel in škoda
- Prezimovanje: Odrasli hrošči prezimijo v tleh starega krompirišča.
- Pojav in razmnoževanje: Ob koncu aprila ali v začetku maja, ko srednje dnevne temperature narastejo na približno 14 °C, prilezejo na površje. Poiščejo mlade nasade krompirja, kjer se dopolnilno hranijo. Samice odlagajo jajčeca v več jajčnih legel na spodnjo stran krompirjevih listov.
- Ličinke: Po približno enem do dveh tednih se iz jajčec izležejo ličinke. Razvoj ličink traja od 2 do 3 tedne, medtem se trikrat levijo. Starejše ličinke so bolj ješče in povzročijo več škode. Ko dozorijo, se nehajo hraniti, zarijejo se v tla in se zabubijo.
- Bube: Bube so rdeče in dolge približno 10 mm.
- Poletni rod: Po približno 10 dneh prilezejo na površje hrošči poletnega rodu, ki se navadno pojavljajo od sredine julija do konca avgusta. Samice ponovno odlagajo jajčeca, kar v avgustu vodi v drugi rod ličink, hrošči pa se spet pojavijo septembra.
Koloradski krompirjev hrošč v porečju Kolumbije
Zatiranje koloradskega hrošča
Zaradi hitrega razmnoževanja in razvoja odpornosti na insekticide je zatiranje koloradskega hrošča zahtevno.
- Agrotehnični ukrepi:
- Kolobarjenje: Pozitivno vpliva na zmanjšanje težav s škodljivci. Nasade, gojene v kolobarju, hrošči spomladi pozneje naselijo, še posebej, če so lanske njive dovolj oddaljene od letošnjih (vsaj nekaj 100 m).
- Zastirka: Uporaba zastirke (npr. slame) lahko oteži dostop hroščem do krompirjevih rastlin, še posebej na manjših njivah.
- Ročno pobiranje: Najbolj enostaven način je ročno pobiranje jajčec, ličink ali odraslih hroščev, vendar je zamuden in primeren le za manjše površine.
- Sajenje spremljevalnih rastlin: Ob krompirju posadite kapucinke, ognjič in hren, kar lahko zmanjša dejavnost škodljivca.
- Kemični ukrepi: Kljub drugim prizadevanjem ostaja raba insekticidov najpomembnejši način zatiranja.
- Zgodnje zatiranje: Za dobro učinkovitost je treba insekticide uporabiti dovolj zgodaj, ko so ličinke še majhne in bolj občutljive. To je še posebej pomembno pri bioloških insekticidih.
- Rotacija insekticidov: Ker hrošč hitro razvije odpornost, je pri izbiri sredstev potrebno izbirati insekticide z različnimi načini delovanja.
- Ekološki pristopi: V ekološki pridelavi so na voljo tudi drugi fizikalni načini zatiranja, npr. izkopavanje jarkov, obloženih s folijo, ki preprečuje izhod hroščem.
Strune (ličinke pokalic)
Pokalice so majhni, 7 do 10 mm veliki rjavo-črni hrošči, katerih ličinke, imenovane strune, povzročajo veliko škodo v tleh. Ime "pokalica" so dobili, ker ob obračanju s hrbta na noge oddajajo glasen pok.
Prepoznavanje in življenjski cikel
Ličinke - strune - imajo valjasto, podolgovato telo svetlo rumene ali rjave barve s togo kutikulo, podobno kosu žice. So močno hitinizirane, dolge in tanke, z majhno glavo in tremi pari nog na oprsju. Odrasle strune zrastejo od 2 do 5 cm v dolžino.
- Prezimovanje: Prezimijo ponavadi ličinke v različnih razvojnih fazah ali pa hrošči.
- Odlaganje jajčec: Spomladi samice odlagajo drobna jajčeca (0,4 do 0,8 mm) v tla, ki so dobro preraščena (pašniki, travniki, žitna polja, deteljišča, zapleveljena zemljišča). Jajčeca so pogosto oblepljena s prstjo.
- Razvoj ličink: Razvoj pokalic traja od tri do pet let. Strune začnejo povzročati škodo šele drugo leto razvoja, ko se hranijo s podzemnimi deli vseh gojenih in samoniklih rastlin.
Škoda, ki jo povzročajo strune
Strune napadajo krompirjeve gomolje, korenine solate, fižola, paradižnika in zelja. Poškodbe so vidne kot majhne luknje velikosti 2 do 3 mm v gomoljih, kar zmanjšuje njihovo komercialno vrednost in spodbuja širjenje sekundarnih bolezni. Škoda je lahko neizmerna pri veliki populaciji, še posebej na okopavinah, krompirju, koruzi, sladkorni pesi in vrtninah. Škodljivci uničujejo korenine, kar lahko privede do propada rastlin in zmanjšanja pridelka.
Zatiranje strun
Zatiranje strun je ključno za zaščito pridelka.
- Agrotehnični ukrepi:
- Kolobarjenje in izbira rastlin: Na novo narejenih gredah, ki so nastale na travnikih, se vsaj prvo leto izognite sajenju krompirja, fižola in zelja. Za zeleno gnojenje namesto travno-deteljnih mešanic ali žit sejte križnice in ajdo, saj ajda zmanjšuje število strun. Tudi lan in proso so koristni.
- Zalivanje in zastirka: Suša pospešuje napade strun, zato poskrbite za zastirko in redno zalivanje. Z zastirko boste tudi onemogočili zaleganje jajčec v tla.
- Vabe: V tla zakopljite koščke zelenjave in sadja 10 cm globoko, ličinke pa vsak drugi dan izkopajte in uničite. Uporabite lahko tudi vabe z nakaljenim žitom v lončkih.
- Križnice: Rastline iz družine križnic (npr. bela gorjušica) izločajo pline, ki delujejo pogubno na strune. Posevek pokosite in plitko vkopajte v tla.
- Kapucinke: Posejte čim več kapucink na zelenjavni vrt, saj njihov vonj odganja strune.
- Obdelava tal: Večkratna površinska obdelava tal in rahljanje zgornje plasti zemlje vpliva na izsuševanje in uničenje jajčec ter ličink. Oranje je priporočljivo poleti po odlaganju jajčec.
- Biofumigacija: Uporaba rastlin iz družine križnic kot predhodno sejanih rastlin. Pri razgradnji izločajo insekticidne snovi.
- Privabilni posevki: Med jagode posejte pšenico ali oves, ki privabljata strune. Pri krompirju se je dobro obnesel grah, posejan približno dva tedna pred pobiranjem krompirja.
- Naravni sovražniki: Poskrbite za rastlinsko pestrost na vrtu, kar bo privabilo naravne sovražnike strun, kot so krastače, krti, brzci in ptice.
- Kemični ukrepi: Kemična sredstva se uporabljajo le, kadar je preseženo kritično število (6 strun na m²), ugotovljeno s talnimi pregledi ali uporabo vab. Trenutno so registrirani insekticidi z aktivno snovjo teflutrin in tiakloprid, ki se nanašata v trakovih ob semenu ali neposredno na seme.
- Feromoni: Uporabljajo se za lovljenje samcev ali za njihovo konfuzijo, kar zmanjša število oplojenih samic in posledično ličink.
Ogrci (ličinke majskega hrošča)
Ogrci so ličinke majskega hrošča, ki povzročajo škodo na koreninah rastlin, vključno z zelenjavnimi gredicami, trato in cvetličnimi koriti.
Prepoznavanje in življenjski cikel
Majski hrošč je dokaj velik hrošč z rdečkasto rjavimi krilci in črno glavo. Odrasel hrošč se hrani z listjem gozdnih dreves in sam po sebi ne povzroča škode na vrtovih.
Ogrci so debeli, belkasti in se nahajajo v tleh. Telo ogrcev majskega in junijskega hrošča je vitkejše, dobro so vidni temnejša glava in trije pari nog. Vznemirjeni se hitro zravnajo in premikajo, za razliko od neškodljivih ogrcev zlate minice, ki se zvijejo v klobčič.
- Življenjski krog: Traja več let.
- Odlaganje jajčec: Prvo leto spomladi samica leže več legel jajčec (do osemdeset jajčec v vsakem) na sončnih zapleveljenih travnikih in v razpoke izsušenih tal.
- Ličinke: Po približno petih tednih se iz jajčec izležejo ličinke.
- Prvo leto: Ličinke niso zelo lačne, škoda je skoraj neopazna.
- Drugo leto: Aprila so ogrci močno sestradani. Povzročajo veliko škodo na koreninah rastlin, saj se hitro premikajo po tleh in se intenzivno hranijo. Junija se drugič levijo, škoda se še poveča. Tretji stadij ogrcev se požrešno hrani vse do jeseni, nato se umaknejo globlje v zemljo, kjer prezimijo.
- Tretje leto: Aprila se objedanje nadaljuje, vendar so ogrci manj požrešni, zato je škoda manjša. Konec junija, v začetku julija se zabubijo.
- Bube: Po dveh mesecih se iz bub izvalijo hrošči, ki ostanejo v zemlji in v njej prezimijo.
- Odrasli hrošči: Maja hrošči zapustijo zemljo in se začnejo hraniti z listjem, s čimer se razvojni krog sklene.
Zatiranje ogrcev
- Redno pobiranje: Pri rahljanju in okopavanju zemlje redno pobirajte ogrce.
- Zastirka: Pokrijte tla na gredicah z organsko zastirko, da preprečite rast plevela in ohranite vlažnost tal, s čimer preprečite nastajanje razpok, kamor samice odlagajo jajčeca.
- Nega trate: Redno kosite, dognojujte in prezračujte trato, saj zanemarjena ruša pogosto gosti ogrce.
- Naravni sovražniki: Ustvarite vrt s pestrimi zasaditvami, ki bodo privabile živali, katerih hrana so ogrci, kot je npr. jež.