Velika noč je tradicionalno čas, ko se poveča potrošnja jajc. V luči nedavnih dogodkov, kot so drastične podražitve jajc v ZDA in afera glede baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji, ki bo z letom 2029 zakonsko prepovedana, je pomembno razumeti trenutno stanje preskrbe in cen jajc na slovenskem trgu.
Stanje preskrbe in cene jajc v Sloveniji
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotavljajo, da trenutno v Sloveniji ni zaznati pomanjkanja jajc, saj je samooskrba s tem pridelkom kar 95-odstotna. Kljub temu pa se cene jajc v zadnjem času dvigujejo.
Za primerjavo, povprečna cena ducata jajc v ZDA je februarja 2025 znašala 5,19 evra, kar je predstavljalo 19,2-odstotno rast v enem mesecu, najvišja zabeležena cena pa je bila celo sedem evrov za 12 jajc. V Sloveniji so cene jajc marca letos po podatkih SURS za 1,4 odstotka višje kot v enakem obdobju lani. Trenutna cena desetih jajc velikosti L iz hlevske reje se giblje okoli tri evre.
Primerjava cen v slovenskih trgovinah (16. april)
- Hofer:
- Deset kosov jajc iz hlevske reje, velikost L: 2,23 € (akcija: 1,99 €)
- Deset kosov jajc iz hlevske reje, velikost M: 1,99 €
- Deset kosov jajc iz hlevske reje, velikost S: 1,85 €
- Jajca proste reje (na kos): 0,38 €, za deset kosov: 3,80 €
- Lidl:
- Deset kosov jajc iz hlevske reje, velikost M: med 1,80 € in 2,00 €
- Deset kosov jajc iz hlevske reje, velikost L: 2,23 € (akcija: 1,75 €)
- Spar:
- Deset kosov jajc hlevske reje, velikost M: 1,99 € (akcija: 1,69 €)
- Deset kosov jajc hlevske reje, velikost L: med 2,23 € in 2,99 €
Cene na ljubljanski tržnici se gibljejo okoli 3,5 evra za deset kosov, medtem ko jajcomat na bližnji lokaciji ponuja jajca po tri evre za deset kosov.
Označevanje jajc: kakovostne kategorije in masni razredi
Na embalaži jajc mora biti natančno navedena kakovostna kategorija in masni razred. Poznamo kakovostno kategorijo A ali A sveža, ki zagotavlja svežino jajc. Masni razred nam pove, kako velika so jajca:
- XL: več kot 73 gramov
- L: od 63 do 73 gramov
- M: od 53 do 63 gramov
- S: lažja od 53 gramov
Na vsakem jajcu mora biti tudi oznaka, ki označuje način reje:
- 0: ekološka reja
- 1: prosta reja
- 2: hlevska oziroma talna reja
- 3: baterijska reja
Uvoz jajc v Slovenijo
Kljub visoki stopnji samooskrbe, Slovenija od leta 2005 tudi uvaža jajca. V obdobju od 2007 do 2016 je prevladoval uvoz konzumnih jajc v lupini. Od leta 2017 pa največji delež v skupnem uvozu predstavljajo predelana jajca, kot so jajčni melanži in predizdelki za živilsko industrijo. Leta 2024 je bila Italija največji dobavitelj kokošjih jajc v Slovenijo (51 % uvoza), sledili sta Hrvaška (24 %) in Litva (23 %).
Dejavniki vpliva na cene jajc
Ptičja gripa
Visoka rast cen jajc v ZDA je delno posledica izbruhov ptičje gripe, ki so terjali zakol več kot 30 milijonov kokoši nesnic. Ptičja gripa se pojavlja tudi v Evropi, prizadela je Italijo, Poljsko, Francijo, Nemčijo, Portugalsko in Veliko Britanijo, kar je povzročilo upad proizvodnje jajc. V Sloveniji se bolezen zaenkrat pojavlja predvsem pri divjih pticah, z izjemnimi primeri v manjših rejah perutnine, ki niso neposredno vplivali na preskrbo trga. Kljub temu pa obstaja negotovost glede nadaljnjega širjenja bolezni.
Ukinitev baterijske reje
Napovedana ukinitev baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji z letom 2028 ali 2029 predstavlja še en dejavnik, ki bi lahko vplival na cene jajc. Po evropski zakonodaji so dovoljeni štirje načini reje: baterijska, talna/hlevska, prosta in ekološka. Trenutno v Sloveniji prevladuje hlevska/talna reja (79,2 % kokoši nesnic), medtem ko se v obogatenih kletkah (baterijska reja) še vedno redi 14,3 % kokoši nesnic pri približno 40 slovenskih kmetijskih obratih. Predčasna zamenjava iz obogatenih kletk bi za te rejce lahko pomenila resne ekonomske težave, saj so za talno ali prosto rejo potrebne bistveno večje površine. Obstaja tudi bojazen, da bi slovenske rejce v času tranzicije izpodrinili rejci iz drugih držav članic z nižjimi proizvodnimi stroški.
Pravilniki in nadzor nad kakovostjo
Evropska unija uporablja tržne standarde za zagotavljanje visoke kakovosti proizvodov, zaščite potrošnikov in skladnosti na trgu. Predpisi EU določajo podrobna pravila za označevanje, ocenjevanje kakovosti in teže, delovanje pakirnih centrov ter pakiranje, shranjevanje, prevoz in prodajo jajc. Uvoz jajc iz tretjih držav je dovoljen pod pogojem izpolnjevanja posebnih pogojev glede zdravja živali in varnosti hrane.
Spremljanje trga
Evropska komisija redno spremlja tržne razmere v sektorju jajc, da bi prepoznala nestabilnosti, zagotovila točne informacije kmetom in predelovalcem ter pomagala pri oblikovanju javne politike. Vsaka država članica EU mora tedensko predložiti veleprodajne cene jajc razreda A iz baterijske reje.
Tveganje salmonele v jajcih
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je opozorila na prisotnost salmonele v določenih serijah jajc, ki so bila naprodaj v nekaterih slovenskih trgovinah. Potrošnikom se svetuje, naj preverijo embalažo kupljenih jajc. Če imate doma jajca iz omenjenih serij, jih ne uživajte. Salmonela lahko povzroči salmonelozo, ki je lahko nevarna, zlasti za ranljive skupine prebivalstva. Kot ukrep se priporoča temeljita toplotna obdelava jajc.
Reja kokoši in prodaja jajc
Poznamo štiri glavne načine reje kokoši: ekološka, pašna, talna in baterijska. Vsak način ima svoje prednosti in slabosti, ki se odražajo na kakovosti jajc, vključno z videzom lupine, obliko, barvo ter videzom in barvo rumenjaka.
Gospodarstva, ki redijo manj kot 350 kokoši nesnic in jajca prodajajo neposredno končnim kupcem na kmetiji, morajo biti vpisana v evidenco imetnikov rejnih živali. Za rejo manjše jate je potreben ustrezen, suh in zračen prostor, zadostna osvetlitev (14 ur dnevno) ter primeren nastil (žagovina, oblanci, slama). V hlevu morajo biti nameščene grede za počivanje kokoši (približno 15 cm na kokoš) in gnezda (30x30x30 cm) z mehkim nastiljem (eno gnezdo za približno sedem kokoši). Zagotoviti je treba tudi ustrezne krmilnike in napajalnike.
Prodaja jajc spada med osnovno kmetijsko dejavnost. Račun je potrebno izstaviti ob prodaji v trgovine, javne zavode ali gostinske obrate, vendar ga ni treba zavesti v poslovne knjige, saj je dohodek obdavčen na podlagi katastrskega dohodka. V primeru, da ste davčni zavezanec po zakonu o DDV, je potrebno izstaviti račun in ga davčno potrditi.
Pregled tržnih podatkov in predpisov EU
V Evropski uniji je več kot 350 milijonov kokoši nesnic, ki proizvedejo skoraj 6,7 milijona ton jajc letno. EU podpira proizvajalce jajc s tržnimi standardi in ukrepi za podporo trgu. Jajca so vključena v skupno ureditev kmetijskih trgov in zanje nikoli niso veljala vezana plačila ali proizvodne kvote.
Tržni standardi EU določajo pravila za trženje jajc, vključno z označevanjem, ocenjevanjem kakovosti in teže, delovanjem pakirnih centrov ter pakiranjem, shranjevanjem, prevozom in prodajo na drobno. Za jajca, uvožena iz tretjih držav, veljajo uvozne dajatve in kvote, pri čemer morajo biti izpolnjeni posebni pogoji glede zdravja živali in varnosti hrane.
Pravna podlaga za ureditev trga jajc v EU temelji na Uredbi (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi kmetijskih trgov, dopolnjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2466 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2465. Merila za prakse pri spremljanju trga so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/1185.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je zaradi uskladitve z ZDSMA spremenila obliko tržnih poročil v excelove tabele. Tržno informacijski sistem zajema različne trge, vključno z mlekom in mlečnimi izdelki, govejim mesom, prašičjim mesom, ovčjim mesom, perutninskim mesom in jajci, pšenico, koruzo, svežim sadjem in vinom. Namen teh sistemov je ugotavljanje tržnih cen, ki so osnova za izvajanje tržne politike in ukrepov intervencijskega odkupa ter podpore skladiščenju.