V zadnjih letih se občine po Sloveniji, še posebej tiste z razpršeno poselitvijo na podeželju, soočajo z vse večjimi izzivi na področju šolskih prevozov. Gre za področje, ki postaja vse bolj problematično zaradi pomanjkanja prevoznikov, naraščajočih stroškov in tudi strukturnih problemov znotraj panoge.
V Sloveniji so brezplačni prevozi učencev zakonska pravica že vrsto let. Do njih so upravičeni vsi osnovnošolci, ki prebivajo več kot štiri kilometre od šole, vsi prvošolci, otroci s posebnimi potrebami (če je tako določeno v odločbi o usmeritvi) ter učenci, za katere je pot v šolo ocenjena kot nevarna.
Neenak položaj občin in naraščajoči stroški
Po besedah Andreja Vrzela, župana Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, se je stanje na tem področju poslabšalo takrat, ko je država za javne prevoze ustanovila novo organizacijsko obliko - Družbo za opravljanje javnega potniškega prometa. Župan Vrzel opozarja, da vse občine niso v enakem položaju, saj lahko nekatere uporabljajo javne linijske prevoze za prevoz šolskih otrok, ki jih država subvencionira. Javni linijski prevozi so namreč v nasprotju s prevozi šolskih otrok subvencionirani. Nekatere občine, kot denimo murskosoboška, lahko uporabljajo javne linijske prevoze za prevoz šolskih otrok, saj jim to omogočata geografska lega in poseljenost.
V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici so letos izvedli javno naročilo za izvedbo šolskih prevozov v naslednjih treh šolskih letih. Najugodnejša je bila družba Arriva, ki bo šolske prevoze na območju občine v naslednjih treh letih izvedla za dobrih 614 tisoč evrov. »Glede na to, da je ponujena cena za 21.768 evrov na letni ravni nižja od lanske, moramo biti zadovoljni,« so povedali. Tudi v Občini Moravske Toplice so se odločili za večletno pogodbo o izvajanju šolskih prevozov, k čemur jih je, kot pravi podžupan Sašo Koca, spodbudilo dejstvo, da je na trgu vse manj ponudnikov, kar se izraža v višjih cenah storitev.
V najbolj neugodnem položaju, kar se tiče šolskih prevozov, je puconska občina. Tamkajšnji šolski okoliš zajema 23 vasi v matični občini in še tri vasi, Sebeborce, Krnce in Andrejce, v Občini Moravske Toplice. V Puconcih so se že lani odločili za izvedbo javnega naročila za triletno obdobje. V letu 2024 je realizacija na postavki regresiranje prevozov učencev iz kraja bivanja v šolo in nazaj znašala več kot 436 tisoč evrov. Gre za velike zneske, ki se jim občine nikakor ne morejo izogniti, zaradi stanja na trgu pa nimajo niti pogajalske moči, da bi jih lahko bistveno znižale.
Povečanje finančnega bremena za občine
Številke, ki jih je objavila Skupnost občin Slovenije, kažejo, da se breme občin iz leta v leto veča. Regresirani skupni stroški prevozov so leta 2020 znašali 30,96 milijona evrov, leta 2021 še 30,94 milijona evrov, nato pa po normalizaciji šolskega procesa začeli strmo rasti in dosegli 65,12 milijona evrov v letu 2024. V Ljutomeru so se stroški z 243 tisoč evrov v letu 2020 povzpeli na 425 tisoč evrov v letu 2024, v enakem obdobju v Gornji Radgoni s 129 tisoč evrov na več kot 409 tisoč evrov, v Moravskih Toplicah s 102 tisoč evrov na 278 tisoč evrov, v Murski Soboti pa s 131 tisoč evrov na 231 tisoč evrov. V vseh občinah se kaže enaka dinamika: stroški se v zadnjih štirih letih povečujejo za 70 in vse do 120 odstotkov.
Svetla izjema je Občina Šalovci, kjer šolske prevoze izvajajo z dvema občinskima kombijema. Leta 2020 so imeli s šolskimi prevozi blizu 20 tisoč evrov stroškov, lani zgolj dobrih 7 tisoč evrov, kar kaže na učinkovitost lastne organizacije prevozov.
Pomanjkanje sistemskih rešitev
V Združenju občin Slovenije priznavajo, da se letos glede šolskih prevozov nanje še ni obrnila nobena občina članica, a da to še zdaleč ne pomeni, da problematika ni pereča. »Težav je še več - večkrat se na javno naročilo prijavi zgolj en ponudnik, poselitev, predvsem v podeželskih občinah, pa je izrazito razpršena, kar povečuje stroške in verjetno tudi odbija nekatere prevoznike. Težav ne rešuje niti letos sprejeta novela zakona o osnovni šoli,« so poudarili za Vestnik. Tudi v Skupnosti občin Slovenije poudarjajo, da so na problematiko v zadnjih letih že večkrat opozorili, vendar sistemskih rešitev še ni na vidiku.