Stročji fižol je izjemno cenjeno živilo, ki s svojo bogato hranilno vrednostjo in vsestranskostjo krepi celotno telo. Njegove številne koristi za zdravje in enostavna priprava ga uvrščajo med nepogrešljive sestavine poletne kuhinje.
Zdravilne lastnosti in hranilna vrednost stročjega fižola
Stročji fižol vsebuje veliko beljakovin, vitaminov (A, C, K, B1, B2 in B3), folne kisline, kalcija, železa, niacina in še bi lahko naštevali. Menda ni pomembnejšega telesnega organa, ki ga stročji fižol ne bi spravil k živahnejšemu delovanju. Odpravlja utrujenost, pomaga pri preskrbi celic s kisikom, pospešuje presnovo, spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu, krepi delovanje živčnega sistema in jeter ter pripomore k učinkovitejšemu delovanju sečil. Med drugim tudi znižuje holesterol. Prav zaradi številnih pozitivnih učinkov je priporočljivo, da si ga v poletnih mesecih pogosto privoščimo.
Pomen pravilne priprave: zakaj je kuhanje nujno?
Stročji fižol moramo pred zaužitjem vedno skuhati, saj presen stročji fižol vsebuje strupeno beljakovino fazin, ki povzroča zlepljenje eritrocitov. To poudarja pomembnost termične obdelave pred zaužitjem.
Izbira in vrste stročjega fižola
Kako prepoznati svež stročji fižol?
Pri nakupu pazimo, da izbiramo čim bolj sveže nabrane in čvrste stroke brez madežev in mehkih delov. Sveži stroki so napeti in glasno počijo, ko jih prelomimo. Če se strok samo upogne in ne prelomi, je to zanesljiv znak, da fižol ni sveže nabran.
Različne sorte in uporaba
Izbiramo lahko med različnimi oblikami, barvami in vrstami stročjega fižola; lahko je dolg ali kratek, ploščat ali okrogel ter rumene, svetlo ali temno zelene barve. Zelo okusna slovenska avtohtona sorta je ptujski maslenec, ki izvira iz okolice Apač na Dravskem polju. Stroki so rumeni, zrna pa vijoličasto črne barve. Mesnat stročji fižol običajno pripravljamo kot prilogo ali glavno jed. Stročji fižol drobnejših vrst pa je primeren predvsem za solate, juhe in enolončnice.
Priprava stročjega fižola
Priprava stročjega fižola je tako enostavna, da ga lahko vedno pripravimo na drug način. Je zelo enostavna, vendar zahteva nekaj pozornosti.
Postopek čiščenja in blanširanja
Stroke pred kuhanjem po potrebi operemo, nato pa porežemo nastavke pecljev in po želji tudi vršičke na nasprotni strani. Z nitastega stročjega fižola moramo odstraniti tudi niti, saj ostanejo po kuhanju trde. Težje odstranljive niti lahko odstranimo tako, da fižol 3 minute blanširamo v vreli vodi.
Kuhanje in ohranjanje barve
Očiščene stroke nato skuhamo v kropu ali v sopari. Kuhanje v sopari je seveda bolj priporočljivo, saj se med kuhanjem ohranijo hranilne snovi. V primeru, da stročji fižol kuhamo v kropu, pa moramo paziti, da ga ne prekuhamo. V odkritem loncu ga kuhamo samo od 5 do 12 minut - biti mora skuhan, vendar mora hkrati ostati čvrst. Če želimo, da zelen stročji fižol ohrani lepo zeleno barvo, ga takoj po kuhanju odcedimo in za minuto ali dve potopimo v ledeno mrzlo hladno vodo. Nato ga dobro odcedimo in pripravimo po željenem receptu.
DROGA ® / KUHNA – Piščanec z ražnja in pečen fižol
Ideje za recepte in kombinacije
Pri stročjem fižolu je morda najboljše to, da ga lahko jemo hladnega ali toplega. Odlično se ujame s (prepraženo) čebulo, česnom, kisom ali limoninim sokom, rastlinskimi olji (sončnično, laneno, olivno ipd.), peteršiljem, šetrajem, koprom, orehi in sirom.
- Dolenjci in Belokranjci stročji fižol zabelijo z maslom in kislim mlekom.
- Štajerci in Prekmurci pa z zaseko ali ocvirki in kislo smetano, včasih pa tudi z na maslu prepraženimi drobtinami.
Načinov priprave stročjega fižola je resnično veliko in v prav vseh oblikah je zelo okusen. Casserole iz stročjega fižola je odlična poletna jed, ki skorajda ne potrebuje priloge.
Gojenje nizkega fižola na vrtu
Zapolnite prazna mesta na vrtu s fižolom. Nizek fižol sadimo na vrt, v korita, posode in visoko gredo. Po poletni setvi poskrbite za redno namakanje in senčenje. Izdatno gnojenje ni potrebno, če smo grede spomladi močno gnojili. Pridelek nizkega fižola boste pobrali v začetku jeseni.
Priprava semena in setev
Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju. To naredimo tako, da ga čez noč namočimo v čaju. To se še posebno priporoča pri domačem semenu. Enako naredimo z nerazkuženim kupljenim semenom. Fižol smo sejali v 3 kupčke in to na globino 5 cm. V vsakem kupčku je 7 semen. Več kot je semen, večja je gostota setve.
Na vrtu, visoki gredi ali večjem koritu sejemo okrog 5 do 7 semen v eno jamico. Razdalja med jamicami je 30 do 50 cm. Več kot dodamo semen v jamico, večja je razdalja sajenja v vrsti. Razdalja med dvema vrstama je 50 do 70 cm. Zadnjo setev nizkega fižola opravimo pozno poleti. Nizek fižol prvič sejemo konec aprila, saj je manj občutljiv na nizke temperature, kot visok fižol. Če si želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14 dnevnih presledkih.
Sosedstvo rastlin in nega
Nizek fižol za stročje (Berggold, Čudo Piemonata) lahko sejemo pod kumare na opori, paradižnik, sladko koruzo in ostale vrtnine. Opažamo, da bolje raste na samostojnih gredah, kot v mešanih posevkih z drugimi rastlinami. Med boleznimi ga najpogosteje obišče rja in pegavost. V suhem in vročem poznem poletju je treba setve senčiti, saj tako zmanjšamo zalivanje in potrebe po vodi. Priporočljiva je tudi uporaba tanke zastirke.
Nikoli ne zalivamo po listih, saj namakamo medvrstni prostor in to dvakrat do trikrat na teden. Do vznika ga zalivamo dnevno in to v manjšem odmerku. V času rasti ga 2 do 3 krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov.
Pobiranje in skladiščenje stročjega fižola
Kdaj pobirati stročji fižol?
S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju. Pazimo predvsem na to, da pobiramo mlade stroke, ki nimajo izraženih niti. Pobiramo ga redno in sproti, saj v razmerah z dovolj vlage cveti in rodi še naprej.
Skladiščenje
Stročji fižol je najbolje porabiti sproti. Dodajamo ga tudi enolončnicam in drugim jedem. Višek pridelka shranimo v hladilniku ali zamrznemo v skrinji.