Kaj je oblat?
Oblat je nekvašen kruh, ki je tradicionalno pripravljen v obliki velikih okroglih hostij. V preteklosti so ga pogosto pekli mežnarji ali organisti kot dodaten vir zaslužka za cerkev. Danes se oblate še vedno pripravljajo v nekaterih regijah, kot so moravška okolica, župnija Zgornji Tuhinj, Krašnja ter Male Loke pri Domžalah, pa tudi na Vačah nad Litijo.
Priprava oblatov je lahko zamudna, vendar so kljub temu pomemben del velikonočne tradicije v nekaterih župnijah, kjer jih verniki prejmejo ob blagoslovu jedi.
Priprava oblatov
Priprava oblatov vključuje mešanje osnovnih sestavin, kot so moka in voda, ter nato peko v posebej prirejenih pekačih. Ti pekači pustijo v končnem izdelku odtis, ki lahko vključuje podobo hostij ali celo verske simbole.
Sestavine za oblate
- 10 dag sladkorja
- 1,5 dl vode
- Ostale sestavine za testo (glede na recept)
Postopek peke
Sladkor najprej svetlo karameliziramo in raztopimo v vodi. Ostale sestavine zamesimo v čvrsto testo, nato pa dodamo ohlajen karameliziran sladkor. Maso razdelimo na tri enake dele in jih razvaljamo na tanke oblate dimenzij približno 30 x 40 cm. Pečemo na peki papirju pri 180 stopinjah Celzija približno 12-15 minut.
Za peko oblatov se uporablja poseben pekač, ki deluje samostojno na elektriko. Peka enega oblata traja le dve do tri minute. Testo za oblate je podobno tistemu za palačinke, vendar ne sme biti ne preredko ne pregosto. Maso z zajemalko zlijemo na razgreto ploščo pekača.
Uporaba oblatov
Oblati imajo več načinov uporabe, tako v kulinaričnem smislu kot v okviru tradicije.
Oblati v kulinariki
Oblati so lahko osnova za pripravo različnih sladic. Ena izmed možnosti je priprava tort, kjer se krema enakomerno namaže med plasti oblatov. Recept za kremo vključuje mleko, sladkor, rumenjake, vanilijev sladkor in ostro moko, ki se skupaj skuhajo do goste, pudingaste teksture. V toplo kremo se nato vmeša sneg iz beljakov.
Glazura se pripravi z raztopljeno čokolado in sladkorjem v vodi, z dodatkom ruma in masla.
Oblati kot del velikonočne tradicije
V nekaterih župnijah, kot je župnija sv. Helene v Dolskem, so oblate še vedno sestavni del velikonočnega blagoslova jedi (žegen). Jerbase, košare ali cekarje, ki jih gospodinje pripravijo za blagoslov, lahko poleg tradicionalnih jedi, kot so meso, kolač, potica, hren in pirhi, vsebujejo tudi oblate. Ti predstavljajo nekvašen kruh in so podobni velikim okroglim hostijam.
Po blagoslovu se jedi iz jerbase pogosto postavijo na praznično pogrnjeno mizo in čakajo na velikonočni zajtrk. Gospod Jože Bokal iz Dolskega, ki je tudi mežnar v župniji, rad nauči peke oblatov in celo posodi svoj poseben pekač.
Velikonočna jajca: Pobarvana z jedilnim oljem in jedilnim barvilom
Sorodne teme in ustvarjalci
Poleg oblatov, ki so del kulinarične in verske tradicije, se v kontekstu ustvarjanja za otroke omenjajo tudi druge dejavnosti. Varuška Živa, ki stoji za "Varuškini dnevniki", deli recepte in ideje za ustvarjanje, kot je na primer slano testo, ki je poceni nadomestek za plastelin ali das maso.
Med drugimi objavljenimi vsebinami se pojavljajo:
- Ideje za pustne ustvarjalne dejavnosti.
- Pomen igre in gibanja za razvoj gibalnih sposobnosti otrok.
- Ustvarjalne dejavnosti za otroke, kot so izdelava simpatičnih pingvinčkov.
Poleg tega se omenja tudi butična trgovina Dobrine, kjer se peče kruh z drožmi, ter kuharski mojster Luka Gmajner, ki s svojim pristopom poudarja pomen kakovostnih sestavin in tradicionalnih metod priprave.
