Nizki fižol je tradicionalna slovenska kultura, ki v vrtnarjenju predstavlja nepogrešljiv člen. Spoznali boste, da nizki fižol ne potrebuje svoje gredice in ga lahko umestite med različne vrtnine. Rastlina zraste okoli 0,5 m in hitro prekrije gredice, zato je zelo primeren za sajenje ob rastline, ki se počasi razvijajo.
Pogoji za uspešno gojenje
Fižol za kalitev potrebuje topla tla, zato s setvijo ne hitite. Na vrt ga sejemo od konca aprila do konca avgusta. Seme pred setvijo čez noč namočite v mlačno vodo, kamilični ali žajbljev čaj. Na dobro gnojenih vrtovih nizki fižol ne rabi dodatnega gnojenja. Fižol nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi.
V vročem poletju fižol zalivamo največ dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. V tem obdobju pogosto odpadajo cvetovi, saj se zaradi vročine ne morejo oploditi. Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja.
Bolezni fižola in preventivni ukrepi
Bolezni, ki ogrožajo fižol, so fižolov ožig (vdrta fižolova pegavost), fižolova rja, siva plesen in bela gniloba. Za zmanjševanje težav z boleznimi so ključni naslednji ukrepi:
- Uporaba zdravega in neokuženega semena.
- Setev odpornih sort.
- Izvajanje širokega kolobarja.
- Izogibanje pregosti setvi.
- Odstranjevanje in sežiganje obolelih delov rastlin.
Pomembno je, da prizadetih posevkov ne okopavamo in v njih ne opravljamo drugih del v mokrem vremenu, saj tako širimo bolezni.
Škodljivci na fižolu
Fižol je zanimiv za številne žuželke in pršice, mlade rastline pa teknejo tudi polžem. Najpogostejši škodljivci so:
- Fižolova muha: Škodljivec kalečih semen, ki povzroča slabo vznikanje in propadanje rastlin. Preventiva vključuje temeljito zadelavo organskih gnojil in setev v optimalnih razmerah.
- Črna fižolova uš: Sesajo rastlinske sokove in prenašajo viruse. Mešane gredice s šetrajem fižol ščitijo pred napadom teh uši.
- Pršice: Pogoste v suhih in vročih poletjih, povzročajo razbarvanje listov.
- Polži: Obžirajo mlade rastline, zlasti v vlažnem vremenu.
- Gosenice: Kot so koruzna vešča ali južna plodovrtka, ki se zavrtajo v rastline ali zrnje.
Varnost pri uživanju: tveganje zaradi lektinov
Izsledki ocene tveganja pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) kažejo, da izpostavljenost lektinom v premalo kuhanem fižolu predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Najbolj strupen lektin v fižolu je fitohemaglutinin (PHA).
Potrošniki lahko živila predelajo in tako deaktivirajo lektine:
- Stročnice pred kuhanjem namakajte 6-12 ur, dokler se zrna ne napnejo.
- Vodo od namakanja zamenjajte.
- Kuhajte vsaj 30 minut pri 100 °C, dokler zrna ne postanejo mehka.