Nizki stročji fižol je priljubljena in vsestranska vrtnina, ki se pogosto goji v domačih vrtovih, saj ne potrebuje lastne gredice in ga je mogoče uspešno umestiti med različne vrste zelenjave. Zaradi svoje kompaktne rasti, ki običajno doseže do 50 cm višine, je primeren tudi za manjše vrtove, posode, sadilne vreče in visoke grede.
Pomen in zgodovina fižola
Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med družino metuljnic, za katero so značilni stroki ali semena zrnate oblike. Je ena prvih vzgojenih rastlin, ki je tisočletja nazaj že nudila številne prednosti. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju, je fižol postal nepogrešljiv del prehrane mnogih civilizacij.
Njegov zgodovinski pomen se kaže v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, kar ga je naredilo dragoceno hrano in seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja prehransko varnost in sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram, kar mu zagotavlja pomembno vlogo tako v sedanjosti kot v prihodnosti.
Optimalen čas za setev in sajenje
Pri načrtovanju časa setve ali sajenja fižola je ključno upoštevati, da so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature. Za uspešno kalitev potrebuje topla tla, zato s setvijo ne hitite.
- Čas setve: Nizki stročji fižol sejemo na prosto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega pa do začetka avgusta. Sadike vseh vrst lahko vzgojite tri tedne prej.
- Temperatura tal: Za uspešno kalitev je potrebna toplejša zemlja, vsaj 8 °C za nizki fižol, za visoki fižol pa še več. Priporočljivo je, da se tla ogrejejo nad 12 °C in minejo spomladanske pozebe, preden fižol posadite na stalne grede.
- Zgodnja setev in predgojitev sadik: V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je tudi sejati v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. Če želite že prej pridelati lasten fižol, lahko rastlinice predhodno vzgojite v rastlinjaku ali na obsijani okenski polici že konec aprila. Semena pri približno 20 °C vzklijejo še posebej zanesljivo.
- Večkratna setev: Priporočljivo je, da setev opravimo večkrat v sezoni (npr. v 14-dnevnih presledkih), da podaljšamo sezono svežega pridelka in zagotovimo celoletno oskrbo.
Priprava semen in setev
Namočenje semen
Seme fižola je dobro razkužiti, še posebej pri domačem ali nerazkuženem kupljenem semenu. To storite tako, da ga čez noč namočite v mlačno vodo, kamilični ali žajbljev čaj. Agronomka Miša Pušenjak svetuje namakanje semen tudi v vodno mešanico Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri, kar razkuži semena pred rastlinskimi boleznimi in jih zaščiti pred pticami in miškami. Če se vam mudi, lahko semena namočite v mlačno vodo za 12 ur.
Globina in razdalja setve
Nizki fižol sejemo v vrste, da se zagotovi dovolj prostora za rast in razvoj rastlin. Ta ureditev olajša vzdrževanje in nabiranje ter omogoča dobro kroženje zraka in sončne svetlobe.
- Globina: Semena posadite v zemljo ne globlje od 2 cm. Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste.
- Razdalja med vrstami: Vrste naj bodo med seboj oddaljene od 30 do 50 cm, odvisno od sorte. Na gredi širine 75 cm lahko posadite dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
- Razdalja v vrsti: V vrsti naj bo med zrni 3 do 4 cm presledka, oziroma posadite 1 do 2 zrni na vsakih 10 cm.
- Setev v skupine: Namesto ravne vrste lahko sadike fižola posadite v skupine po največ pet rastlin. Ta metoda ima prednost, saj se kalčki lahko medsebojno podpirajo.
Gnojenje in oskrba tal
Nizki fižol, kot tudi druge metuljnice, si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, sam obogati tla s hranilom dušikom iz zraka, zato dodatnega gnojenja običajno ne potrebuje.
- Pred setvijo: Na dobro pognojenih vrtovih nizki fižol običajno ne potrebuje dodatnega gnojenja. Pred sajenjem grede pognojite s kompostom ali povsem organskim peletiranim gnojilom Plantella Organik.
- Med rastjo: Fižola nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, saj mu to bolj škodi kot koristi. Ne prenese niti dognojevanja tal v isti sezoni z domačim kompostom. Redno okopavanje tal spodbuja oskrbo rastlin s hranili.
- Zalivanje: Fižol potrebuje veliko vode, še posebej v času cvetenja. V vročih poletnih dneh ga je potrebno zalivati največ dvakrat na teden, pri čemer mora zemlja ostati vlažna vsaj 20 cm globoko. Pomembno je, da ne zalivate po listih in cvetovih, ampak namakate medvrstni prostor. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga ohranjati vlažnost tal. V času rastne dobe priporočamo tudi redno zalivanje s pripravkom iz alg Bio Plantella Vrt, še posebej, če je pomlad mrzla.
- Osipanje: Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipajte na približno 15 cm višine, saj to preprečuje rumenenje listov in nudi podporo rastlinam.
Kombiniranje z drugimi vrtninami (dobri in slabi sosedje)
Nizki stročji fižol je vsestranska vrtnina, ki se odlično vklaplja v mešane gredice in izboljšuje kolobar. Je dober predposevek za večino drugih vrst zelenjave, ki porabijo dušik, ustvarjen v zemlji.
- Dobri sosedje: Nizki fižol je najbolje saditi ob rastline, ki se počasi razvijajo, kot so kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli). Lahko ga sadite tudi ob jagode, solato, rdečo peso, zeleno, koruzo, bučnice in krompir. Z nizkim fižolom zapolnite prazna mesta na gredicah, dokler se ne strnejo vrste. Mešane gredice s šetrajem fižol ščitijo pred napadom črnih uši.
- Slabi sosedje: Slabe sosedje so grah, bob, česen, čebula in por.
- Kolobarjenje: Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma.
Bolezni in škodljivci
Pri vzgoji fižola se lahko soočamo z različnimi izzivi, vključno s škodljivci in boleznimi. Dva pogosta škodljivca sta polž in listne uši, medtem ko se lahko pojavijo tudi bolezni, kot so fižolova rja, bela plesen in bakterijska plesen.
Škodljivci
- Polži: Pogosto se pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli. Za seboj pustijo sledove sluzi in lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Za preprečevanje in zaščito lahko uporabimo sredstvo "Polži STOP", ki vsebuje naravne sestavine in odbija polže. Predčasno si lahko vzgojite sadike v lončkih, če imate težave z vrtnimi polži.
- Črne listne uši: Majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom, kar lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov. Za zatiranje teh škodljivcev se priporoča uporaba sredstva "Škodljivci STOP", ki vsebuje naravne rastlinske izvlečke in krepi rastline. Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši in ostale škodljivce.
- Bramor: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju.
- Fižolova koreninska muha: Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju.
- Pršice: V vročem poletju so na fižolu pogosto opazne pršice.
Bolezni
- Mastna fižolova pegavost: Povzroča rjave ali črne lise na listih.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, še posebej na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih.
- Bakterijska plesen: Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov.
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred temi boleznimi lahko uporabimo organska sredstva, kot je "Bolezni STOP", ki ima preventivni in dolgotrajni učinek ter omogoča rastlinam, da razvijejo lastno odpornost na bolezni.
Pobiranje in shranjevanje
Pobiranje stročjega fižola
Stročji fižol pričnemo pobirati tri tedne po cvetenju, ko so stroki še mladi in sočni, brez izrazitih niti. Pobiramo ga redno in sproti, saj to spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Ob pobiranju ga ne trgamo, ampak pazljivo odstranjujemo.
Nizki stročji fižol začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Rastlino obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod.
Pobiranje fižola za zrnje
Nizek fižol za zrnje nabiramo, ko se stroki na rastlini posušijo. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjevanje
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in jih je priporočljivo porabiti sproti. Na hladnem počakajo teden dni. Višek stročjega fižola lahko shranjujete s kisom v kozarce ali ga zamrznete. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Zamrzovanje fižola pomaga tudi pri preprečevanju nastajanja hrošča fižolarja.
Pri skladiščenju suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Gojenje suhega fižola in nasveti za obiranje pinto fižola!
Vrste fižola in njihove značilnosti
Fižol je v svetu vrtnarjenja prava zakladnica raznolikosti. Poznamo veliko različnih barv strokov in semen; stroki so lahko rumeni, zeleni, vijolični ali pisani, stroki pa ploščati ali okrogli.
- Nizki fižol: Predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Nizke sorte pridelujemo večinoma za spravilo strokov, manj pogosto za zrno.
- Visoki fižol: Ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu. Visoki fižol je občutljivejši na nizke temperature tal in potrebuje oporo (prekle, žičnica, vrvice). Visoke sorte pridelujemo za zrnje in stroke.
- Stročji fižol: S svojimi sočnimi stroki predstavlja odlično izbiro za sveže uživanje. Strok mora biti brez močno izražene niti in brez notranje membrane ali luskinaste opne, ki se oblikuje v notranjosti stroka okrog fižolovega zrna.
- Fižol za zrnje: Uporablja se za sušenje in shranjevanje. Pri fižolu za zrnje se v notranjosti stroka oblikuje močneje izražena pergamentna membrana, ki stroku, ko je zrel, omogoči, da poči in ga zato laže luščimo. Barva cveta je sortna značilnost: barvasti cvetovi nakazujejo na barvasto zrnje, beli cvetovi pa na belo zrnje.
Domače in znane sorte
V Sloveniji smo vzgojili številne domače sorte, predvsem visokega fižola, v zadnjih desetletjih pa tudi nizkih sort.
- Domače visoke sorte: Ptujski maslenec, jeruzalemski, jabelski pisanec in savinjski sivček.
- Znane nizke sorte: Berggold (rumeni stroki), Top Crop (zeleni, okrogli stroki), Cannelino, Maxi, Dior in fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano.
- Druge vrste: Azuki fižol, črna soja in mungo fižol so manj znani člani fižola, ki obogatijo jedi z okusom in prinašajo koristi za zdravje. Leča in čičerika, čeprav sta osvojili kuhinje po vsem svetu, se počasi vračata tudi v vrtove ljubiteljev.
Prehranske vrednosti in uporaba
Fižolovi stroki niso le raznolike oblike in okusa, ampak tudi izjemno koristni za naše zdravje. So bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.
Surovi zrel fižol je strupen, zato ga je potrebno vedno skuhati pred uživanjem. Užitni deli rastline so stroki in zrna, ki jih uživamo mlade in suhe.