Nizki fižol je vsestranska vrtnina, ki ne potrebuje lastne gredice in jo je mogoče uspešno gojiti med različnimi drugimi vrtninami. Zagotavlja bogat pridelek, ki ga je mogoče uživati v različnih oblikah, od svežih strokov do suhih zrn.
Setev in sajenje
Optimalni čas za setev
Za uspešno kalitev in rast nizkega fižola je ključnega pomena topla zemlja. Priporočljivo je počakati, da se temperatura tal dvigne nad 12 °C, kar običajno pomeni, da je najprimernejši čas za setev na prostem od začetka junija. Če pa želite pridelati lasten fižol že prej, lahko rastlinice predhodno vzgojite v rastlinjaku ali na obsijani okenski polici že konec aprila. Semena pri približno 20 °C kalijo najbolj zanesljivo, še posebej, če so bila pred setvijo namočena v mlačni vodi.
Priprava semen
Seme fižola je pred setvijo priporočljivo namočiti. To lahko storite čez noč v mlačni vodi, kamiličnem ali žajbljevem čaju. Druga možnost je namakanje v vodni mešanici Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica na 1 L mlačne vode) za največ 2 uri, kar pomaga razkužiti semena pred rastlinskimi boleznimi in jih zaščiti pred pticami ter miškami. Semena lahko namočite tudi zgolj v vodo, vendar ne več kot 12 ur.
Globina in razmik setve
Pri sajenju v zemljo semena ne sadite globlje od 2 cm, saj bo rastlina tako lažje izkoristila toploto iz zgornje plasti zemlje za svojo rast. Pri posaditvi v gredo lahko izbirate med sajenjem v ravno vrsto z razmikom približno 10 cm med semeni ali pa sadite semena v skupine po največ pet rastlin, kar omogoča, da se kalčki medsebojno podpirajo. Za nizki fižol velja razmik med vrstami 30-40 cm, v vrsti pa na vsakih 10 cm posadite eno ali dve zrni. Pri popenjavih sortah fižola okoli opore posadite nekaj semen 15 cm narazen, če pa sadite v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm. Pritlikave nizke sorte fižola sadite 25 do 50 cm narazen.
Vzgoja sadik
Če želite hitreje do pridelka ali pa imate težave z vrtnimi polži, si lahko že predhodno vzgojite sadike. To lahko storite v rastlinjaku ali na zaščitenem prostoru na prostem. Sadike so običajno pripravljene že 14 dni po setvi. Ko rastline dosežejo višino 30 cm, jih lahko osipate na približno 15 cm višine.
Gnojenje in oskrba
Gnojenje
Nizki fižol v dobri zemlji običajno ne potrebuje dodatnega gnojenja, še posebej, če so tla dobro pognojena z organsko maso. Izogibajte se uporabi hlevskega gnoja ali domačega komposta neposredno pred setvijo nizkega fižola, saj lahko to bolj škodi kot koristi. Če so tla v vrtu dobro založena, posebnega gnojenja ni potrebno. V času rastne dobe priporočamo redno zalivanje s pripravkom iz alg, posebej če je pomlad mrzla. Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija, zato mu lahko dodate Plantella Tekoči magnezij.
Pomembno: Fižol nikoli ne dognojevajte z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi. Rastlina namreč sama veže dušik iz zraka s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah.
Zalivanje
Fižol potrebuje veliko vode, še posebej v času cvetenja. V vročem poletju ga zalivajte enkrat do dvakrat na teden, tako da je zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. Posebno pozornost namenite zalivanju v času cvetenja, saj suša v tem obdobju močno zmanjša oplodnjo. Pazite, da se zemlja med zalivanji ne izsuši, a tudi da se zaradi zalivanja ne zbije. Pri zalivanju pazite, da ne zmočite listov in cvetov.
Oskrba med rastjo
Za zagotavljanje rahle zemlje okoli rastlin je priporočljivo občasno okopavanje. Zastirka iz listja ali slame pomaga ohranjati vlago v tleh in preprečuje rast plevelov. V času rasti je pomembno vzdrževati stalno vlago v tleh, saj to omogoča lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, lahko začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo.
Kombiniranje z drugimi vrtninami
Nizek stročji fižol je idealen za sajenje ob rastline, ki se počasi razvijajo, saj jih hitro prekrije in tako preprečuje, da bi gredice dolgo časa ostale prazne. Pogosto ga sadijo med zelje, ohrovt, cvetačo, brokoli in druge kapusnice. Uspeva tudi ob jagodah, solati, rdeči pesi in zeleni. Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši.
Med dobre sosede fižola spadajo koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice in krompir. Slabi sosedje pa so grah, bob, česen, čebula in por.
Bolezni in škodljivci
Fižol ni imun na pepelaste plesni. Pogosti škodljivci, ki lahko prizadenejo fižol, so polži, črne listne uši, pršice in fižolar (hrošček). Med boleznimi se lahko pojavijo mastna fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen in bakterijska plesen.
Preprečevanje in zatiranje
Za zaščito pred škodljivci in boleznimi lahko uporabite ekološka sredstva, kot so Polži STOP in Škodljivci STOP, ki vsebujejo naravne sestavine in krepijo odpornost rastlin. V primeru bolezni lahko uporabite sredstvo proti rastlinskim boleznim Bolezni STOP. Pomembno je tudi upoštevati dobro kolobarjenje, saj s tem zmanjšate možnost okužbe.
Če se soočate s težavami s polži, lahko že pred setvijo vzgojite sadike v lončkih. Črne listne uši lahko odpravite z naravnim sredstvom proti listnim ušem Škodljivci STOP.
Za preprečevanje nastajanja fižolarja, ki lahko poškoduje semena in stroke, je priporočljivo zamrzovanje. Če pa želite shraniti semena za naslednjo sezono, se prepričajte, da so povsem suha.
Obiranje pridelka
Stročji fižol
Stročji fižol obiramo redno in sproti, vse dokler rodi, saj ga s tem spodbujamo k nadaljnjemu cvetenju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, običajno ko dosežejo dolžino okoli 8 cm. Pri obiranju ga pazljivo odstranjujemo, ne trgamo. Obiranje poteka od konca junija do oktobra.
Fižol za zrnje
Fižol za zrnje nabiramo takrat, ko se stroki na rastlini posušijo. Ko stroki postanejo trdi in suhi, so primerni za pobiranje. Po pobiranju jih je priporočljivo dodatno dosušiti na suhem prostoru, preden jih shranite. Če želite preveriti, ali je zrnje dovolj suho, ga zaprite v neprodušno stekleno posodo; če po 24 urah ne opazite kondenza, je zrnje suho.
Shranjevanje pridelka
Mladi, sveže nabrani stroki fižola so najboljši in jih lahko na hladnem hranite približno teden dni. Viške stročjega fižola lahko shranite s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznete. Zrela in suha zrna pa shranite v kozarce. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih boste uporabili za seme naslednjo sezono.
Fižol kot vir hranil
Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena. Vsebuje veliko beljakovin, vitaminov in mineralov, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan in baker. Zaradi svoje sposobnosti vezave dušika iz ozračja predstavlja bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo sledila na tej gredi. Prav tako lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo in okrepiti kosti.
Raznolikost fižola
Poznamo več vrst fižola, med katerimi lahko izbirate glede na svoje potrebe. Nizki fižol predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Visoki fižol ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu. Stročji fižol s svojimi sočnimi stroki je odličen za sveže uživanje, medtem ko se fižol za zrnje uporablja za sušenje in shranjevanje. Med manj znane sorte spadajo azuki fižol, črna soja in mungo fižol.
Zanimivosti o fižolu
Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, ki so jo gojili že tisoč let nazaj. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju, je postal nepogrešljiv del prehrane marsikje po svetu. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragocen kot hrana in kot seme za prihodnje rodove.
Dejstvo: Surovo zrelo seme fižola je strupeno.