Gojenje fižola v Sloveniji ima dolgo in bogato zgodovino, saj se je ta priljubljena stročnica razširila po Evropi v 16. stoletju iz Amerike. Zaradi odličnih prehranskih lastnosti, kot so spekter beljakovin, nasitni ogljikovi hidrati ter vsi pomembni minerali in vitamini, je fižol nekdaj veljal za »meso revnih«. Močna tradicija gojenja pri nas je ohranjena zaradi geografske razgibanosti in samopreskrbe kmečkih gospodarstev, kar je pripomoglo k ohranitvi številnih tradicionalnih populacij fižola. Kljub temu, da je nekoč obstajal izvoz fižola ribničan, Slovenija nikoli ni imela intenzivne tržne pridelave, kakršna prevladuje drugod po svetu.
Izzivi tržne pridelave nizkega fižola v Sloveniji
Dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) poudarja, da se tržna pridelava fižola v Sloveniji verjetno ne izplača zaradi določenih pogojev, ki so potrebni za uspešno strojno pobiranje. Za strojno spravilo je namreč potreben povsem suh pridelek. V času dozorevanja zrnja (avgusta) so pri nas pogosta padavinska obdobja, kar je v nasprotju s stabilnejšim, suhim celinskim podnebjem v srednji Evropi, ob Sredozemlju in v Panonski nižini, kjer so močnejše evropske pridelovalke. Poleg tega lahko suha in vroča sredina poletja povzroči prenehanje cvetenja ali odpadanje cvetov, kar pomeni izpad večine pridelka. Za strojno spravilo so primerne predvsem nizke sorte fižola za zrnje, pri katerih cveti cela rastlina hkrati.
Značilnosti in sorte nizkega fižola za zrnje
Nizki in visoki fižol spadata v isto vrsto, Phaseolus vulgaris (navadni fižol), vendar se razlikujeta po obliki rasti. Nizke sorte so bile skozi stoletja razvite s selekcijo oziroma odbiro in so bile zastopane tudi v tradicionalni pridelavi. Prednosti nizkih sort so, da ne potrebujejo opore, so temperaturno manj zahtevne (lahko jih sadimo, ko ima zemlja že malce pod 10 °C), ter cvetijo in dozorijo relativno enakomerno. Pri nas se splača saditi zgodnejše nizke sorte, namenjene za zrnje, ki dozorijo do sredine avgusta, s čimer se bolj zanesljivo prehiti mokro vreme.
Nekatere znane nizke sorte fižola za zrnje so Zorin, Češnjevec in Prepeličar Tomačevski. Med novejšimi, priljubljenimi pri vzgoji sadik, pa so nizki stročji fižoli Cannelino, Maxi in Dior ter fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano. Sortna lista vsebuje tudi visoko sorto za stročje Maslenec rani, staro sorto Cipro in visoki fižol za zrnje z belim semenom Kiro.
Setev koruze / SAATBAU AKADEMIJA
Priprava in sajenje
Izbira časa in mesta sajenja
Fižol sodi na tretjo ali četrto poljino, kar pomeni na grede, ki jih že tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem. Kot metuljnica fižol s pomočjo bakterij na koreninah veže dušik iz zraka, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke. Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom, razen če mu dodamo malo domačega komposta.
Nizki fižol sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega pa do začetka avgusta. Za kalitev in uspešno rast fižol potrebuje topla tla, zato setve ne smemo hiteti. Tla morajo biti ogreta vsaj na 10 °C, idealno celo nad 12 °C, da seme ne zgnije in rastlina ni oslabljena. V severnih regijah se setev priporoča konec aprila ali v začetku maja, možno pa je sejati tudi v juniju, da se izognemo tveganju poznih zmrzali. V južnih regijah je setev lahko že mesec dni prej. Če želimo zgodnejši pridelek, lahko sadike predhodno vzgojimo v rastlinjaku ali na obsijani okenski polici že konec aprila. Semena vzklijejo še posebej zanesljivo pri približno 20 °C, če so pred setvijo ležala v mlačni vodi in so se dobro namočila (največ 12 ur).
Pred setvijo je priporočljivo seme razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju, kar velja tako za domače kot za kupljeno nerazkuženo seme. Alternativno lahko semena namočimo v vodno mešanico Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri, kar razkuži semena in jih zaščiti pred pticami in miškami.
Način setve
Nizek fižol sejemo v vrste v jarek, ki ga naredimo z motiko, po eno zrno na približno šest do deset centimetrov. Ker se grmički precej razrastejo, naj bo med vrstami od 50 do 70 cm presledka (nekateri viri navajajo tudi 30-50 cm, odvisno od sorte). Semena ne sadimo globlje od 2 cm (v kompost malenkost globlje), saj bo tako rastlina porabila toploto iz zgornjega sloja zemlje za svojo rast. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in potlačimo z grabljami. Pri sajenju v gredo lahko fižol sadimo tudi v skupine po največ pet rastlin, kar omogoča medsebojno podporo kalčkov.
Nizek stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, saj hitro prekrije prazna mesta. Pogosto ga sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt, cvetačo, brokoli in druge kapusnice, pa tudi ob jagode, solato in rdečo peso.
Nega in vzdrževanje med rastjo
Zalivanje in gnojenje
Fižol bo kalil, če setev dobro zalijemo. Veliko vode bo potreboval v času cvetenja, saj suša v tem obdobju močno poslabša oploditev. Priporočljivo je redno zalivanje v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko, pri čemer pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov. Jutranje zalivanje pomaga proti odpadanju cvetov v vročih dneh, zlasti pri nizkem fižolu, saj vlažna tla grmičke čez dan nekoliko ohladijo. Pomembno je, da se med namakanji zemlja ne izsuši ali zbije. Redno zalivanje je ključno za lep in enakomeren razvoj strokov, saj pomanjkanje vode povzroči odpadanje cvetov in nerazvitost strokov. Po poletni setvi je priporočljivo tudi senčenje in redno zalivanje. Priporočljiva je uporaba tanke zastirke iz listja ali slame, ki pomaga ohranjati vlago v tleh.
Fižol kot metuljnica s pomočjo bakterij na koreninah veže dušik iz zraka, zato dodatno gnojenje z mineralnim dušikom ni potrebno in je lahko celo škodljivo. Tla lahko rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom Plantella Organik, če pa so tla v vrtu dobro založena, posebno gnojenje ni potrebno. V času rastne dobe je priporočljivo redno zalivanje s pripravkom iz alg Bio Plantella Vrt, še posebej, če je pomlad mrzla. Fižol potrebuje tudi precej magnezija. Pred setvijo v zemljo dodamo malo domačega zrelega komposta, babice so visokemu fižolu pred setvijo vedno dodale nekaj domačega uležanega komposta.
Okopavanje in osipavanje
Fižol enkrat do trikrat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov in pomaga pri zatiranju plevela. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipamo na približno 15 cm višine.
Podpora
Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga lahko podpremo s količki ali vodoravno mrežo, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal.
Bolezni in škodljivci
Fižol je lahko dovzeten za različne bolezni in škodljivce:
- Pozeba: Uniči vzklile rastline. Preprečimo jo z uporabo vrtne koprene v maju, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, razen če jo napnemo preko vrtnih lokov za dolgotrajnejšo zaščito.
- Gljivične bolezni:
- Udrta fižolova pegavost: Pojavi se kot rdečkasto rjave pege na strokih. Zelo občutljiv je fižol jeruzalemčan.
- Fižolova rja: Pojavi se kot rdečkasto rjave madeže na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Pogostejša je na fižolu, posejanem skupaj s koruzo, zlasti v vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, kar lahko povzroči propadanje rastlin.
- Bakterijske bolezni:
- Bakterioza (mastna fižolova pegavost): Kaže se kot rjave mastne pege na strokih in listih, pogostejše v zadnjih letih. Težko jo je odpraviti na vrtu, razvoj pa lahko nekoliko zavremo z bakrenimi pripravki.
- Škodljivci:
- Bramor: Uživa semena fižola, posajena direktno na vrt.
- Polži: Napadajo mlade rastline in kaleča semena. Težavo lahko omilimo s predhodno vzgojo sadik v lončkih. Polži STOP je naravno sredstvo, ki jih odbija.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Poškodujejo kaleča semena, kar lahko preprečimo s kopreno v maju.
- Uši (črne listne uši): Glavne prenašalke virusov. Odstranjujemo napadene vršičke, ob močnejšem napadu celo rastlino. Sajenje šetraja med fižol pomaga odganjati uši. Učinkovito je tudi naravno sredstvo Škodljivci STOP.
- Hrošček fižolar: Izredno težko ga je opaziti. Njegov razvojni krog prekinemo tako, da zrnje za kakih 10 dni damo v zamrzovalnik. Zrnje, ki je bilo napadeno, je polno drobnih luknjic.
- Južna plodovrtka: Drobna gosenica, ki se je v vročih dneh množično pojavila. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bacila (Bacillus thuringiensis).
- Pršice: Pojavijo se v suhem in vročem poletju na spodnji strani fižolovih listov. Prvi znak so drobne svetle pike, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina.
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred boleznimi, kot so mastna fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen in bakterijska plesen, se priporoča uporaba sredstva Bolezni STOP. Ta pripravek ima preventivni in dolgotrajni učinek, saj vsebuje naravne sestavine, ki omogočajo rastlinam, da razvijejo lastno odpornost na bolezni. Liste rabarbare lahko uporabimo za zatiranje listnih uši in ostalih škodljivcev tako, da kilogram listov namočimo v 5 litrov vode, počakamo do konca vrenja in mešanico kuhamo še 10 minut, nato ohladimo in uporabimo.
Spravilo in shranjevanje
Nabiranje stročjega fižola
Če gojimo nizki fižol za stroke, ga obiramo sproti, kot se razvijajo, in s tem spodbujamo razvoj novih. Pobiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne zlomijo. S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju. Obiramo ga redno in sproti, saj v razmerah z dovolj vlage cveti in rodi še naprej. Na hladnem počakajo teden dni. Viške stročjega fižola klasično shranjujemo s kisom v kozarce, ali pa jih zamrznemo v skrinji.
Nabiranje fižola za zrnje
Nizek fižol za zrnje nabiramo takrat, ko se stroki na rastlini posušijo. Ko stroki dozorijo, jih poberemo in posušimo na suhem in zračnem prostoru (približno teden dni), preden se shranijo za nadaljnjo uporabo. Pri pravih sortah za zrnje se stroki ne bi smeli odpirati. Ko so rastline suhe, jih lahko pohodimo in odberemo zrnje. Zrnje je primerno za pobiranje, ko ga ne moremo več prebosti z nohtom. Po pobiranju nadzemni del rastlin porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh in s tem bogatijo zemljo z dušikom. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Zamrzovanje fižola preprečuje nastajanje hrošča fižolarja. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Kompatibilnost z drugimi rastlinami (dobri/slabi sosedje)
Nizek fižol lahko kombiniramo z različnimi vrtninami. Med dobre sosede fižola spadajo koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli), krompir in mlada čebula. Slabi sosedje so grah, bob, česen, čebula in por. Fižola se nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma.
V primeru ene (zgodnje) setve, ga na gredi kombiniramo s poletno solato, korenjem ali mlado čebulo. Ko zaključi s svojo rastjo (avgusta), lahko sledi setev motovilca. Med fižol in koruzo se pogosto posadi tudi buče, kar ustvarja sinergijski sistem rasti.