Spisal dr. Karol Glaser, profesor pri C. kr. gimnaziji v Trstu, delo je založila Slovenska Matica. To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Širši evropski kontekst in politične spremembe
Združitev Nemčije in Italije
V letu 1871 sta se zgodila dva velevažna dogodka. Leta 1871 se je pruski kralj oklical za „Nemškega cesarja“, kar je zaznamovalo ustanovitev nove nemške države. Sočasno so morali vojake, ki so bili v obrambo papežu, poklicati domov. Tako se je Viktor Emanuel polastil Rima, kar je vodilo v združitev Italije leta 1871. Ti dogodki so poudarili načela, izražena v tem obdobju.
Ruski imperij in balkanske vojne
Ruski car Aleksander II. se je soočil z uporom Poljakov leta 1863, ki je bil zatrt po ruskem vzoru. To je poudarilo potrebo po tovarnah, pospeševanju trgovine in obrti za uspeh. Kljub temu so se zahteve po ravnopravnosti stopnjevale. Kasneje je Rusija 24. aprila napovedala boj Turkom in brez uspeha pomagala upornikom. Ruske čete so prekoračile Balkan in prodirale proti Carigradu. Leta 1878 je Rusija dobila Dobrudžo, Bolgarija je morala plačevati sultanu davek, Anglija je dobila otok Ciper, Grčija pa nekaj tesalskih in albanskih okrajev. Srbski in črnogorski sta si nadela kraljevski naslov v letih 1881 in 1882.
V kratkem času so Bosno in Hercegovino osvojili generala, Hrvata baron Filipović in baron Jovanović. S tem so te province dobivale evropsko lice, red in blagostanje v osvojenih deželah vidno napredujeta. Upanja in obljube, da se bodo izpolnile zahteve uboge raje, se sicer niso izpolnile, pa je to ipak velik napredek. Drugim pesnikom in pisateljem so ti boji dajali hvaležno tvarino. Posledica nezadovoljstva je bil nihilizem, ki je na zločinski način odstranil carja Aleksandra II. leta 1881. Miroljubno je vladal njegov sin Aleksander III., dokler ni Rusija dosegla tako visokega ugleda na svetu, da se sedaj za prijateljstvo njegovega naslednika Nikolaja II. borijo velesile.
Prebujanje slovenske nacionalne zavesti
Osnovne zahteve in gibanja
Od leta 1860 so Slovenci zahtevali enakopravnost z drugimi narodi. Ta gibanja so oživljala narodno zavest ter pospeševala druge narodne smotre, saj so se slovenski vseučiliščniki aktivno vključevali v te procese. Na Dunaju so se okoli dr. Bleiweisa zbirali najodličnejši Slovenci, med njimi Rieger in Dvořák, kjer so postavljali program bodoče narodne politike. Kranjska delegacija je bila prijazno sprejeta na univerzi, kar kaže na prepoznavnost slovenskih prizadevanj. Ti dogodki so pomembno prispevali k razvoju slovenske politike in literature.
Čitalnice - središča kulturnega življenja
Leta 1861 so se osnovale prve čitalnice v Ljubljani, Trstu in Mariboru, ki so jim sledile Celje, Gorica, Škofja Loka, Tomin (1862), Kranj (1863), Bistrica na Notranjskem, Vipava, Planina, Ptuj (1864) in Idrija (1866) ter Solkan (1867). Leta 1898 je bilo v Avstriji 176 čitalnic, od tega na Kranjskem 70, na Primorskem 42, na Štajerskem 20, na Koroškem 2. Imele so različne naslove, npr. »Slovenska« ali »Čitalnično društvo«. Čitalnice so se osnovale v prvi vrsti za omikane sloje slovenskega naroda. Nekatere so bile po dvoje, kot »bralno in gospodarsko društvo«. Marsikateri lepi načrt se je snoval in izvršil v čitalnicah. Največ sil je imela čitalnica v Ljubljani; iz njenih gledaliških iger sta vzniknila „Dramatično društvo" in „Glasbena Matica", ki si je v avstrijski prestolnici priborila zasluženo odlikovanje. Čitalnicam so se pozneje pridružili »Narodni domovi«; na Kranjskem in Primorskem sta bila po 2, na Štajerskem 3.
Razvoj društev in organizacij
Politična društva
V raznih mestih na Slovenskem so se osnovala politična društva, npr. v Ljubljani „Slovenija", katere predsednik je bil dr. J. Bleiweis. V »Novicah« sta leta 1873 o volitvah razpravljala Gosta in Razlag. Ko je potekla prva šestletna doba, so „Novice" leta 1869 izdale „Vodilo za državne volitve". V Trstu so leta 1871 Trobec, N. Dolinar, Križman in J. Bare osnovali »Politično in bralno društvo ,Edinost'« za tržaško okolico. Prostore je društvu brezplačno prepustil soustanovnik in še sedaj požrtvovalno in neutrudno delujoči šentivanski rodoljub Trobec. Tržaška »Edinost« je vodila politično gibanje tržaških Slovencev. Pomembno je bilo tudi delovanje bivšega državnega poslanca Iv. Nabergoja. Društvo je mnogo let vodil V. Dolenc, potem M. Mandič. Društvo „Trdnjava" v Celovcu se je ustanovilo 1870/71. Leta 1874 se je političnemu društvu „Trdnjava" pridružila zahteva po slovenskem jeziku in naj se po uradih s Slovenci občuje slovenski. Za „Slovence na Koroškem" je bilo leta 1890 ustanovljeno društvo, za predsednika je bil izvoljen L. Leta 1893 je društvo imelo svoj redni občni zbor in hkrati praznovalo petdesetletnico škofovanja papeža Leona XIII.
Gospodarska društva in zadruge
Posojilnice so bile pomemben del gospodarskega razvoja. Na Kranjskem je bilo 50, na Primorskem 12, na Štajerskem 28 posojilnic. Konec leta 1886 je bil njihov zaklad 648.580 gld., s skupnim prometom dvanajst milijonov. Večina posojilnic je delovala z neomejeno zavezo. Poleg posojilnic so delovala tudi »Olepševalna društva« (na Kranjskem 4, na Primorskem 2), »Društvo trgovcev in obrtnikov ljubljanskih«, »Društvo krščanske umetnosti«, »Zveza slovenskih posojilnic«, »Sadje- in vinorejsko društvo« ter »Zveza slovenskih učiteljskih društev«.
Kulturna in pevska društva
Veliko važnosti za prebujo narodnosti sta imela petje in godba. Prvi slovenski zavod v tem obziru je »Glasbena Matica«, ki je leta 1898 slovesno obhajala petindvajsetletnico svojega uspešnega delovanja in se na Dunaju uvrstila med prve podobne zavode v Avstriji. Glasbeni in pevski zavodi so od 1858. leta nastopali na slovanskih koncertih s samostojnimi pevskimi točkami, kar je med mladež vrglo marsikatero iskrico, ki je tlela dalje in obrodila lep sad. Leta 1862 so se okoli hrvaških, srbskih in bolgarskih pevcev prvokrat pele pesmi »Pobratimija«, »Mornar« in »Naprej«. Leta 1864 so praznovali Prešernov god.
Telovadna društva (Sokol)
Dne 27. julija 1862 je bil objavljen poziv telovadnim krogom, naj se gimnastika goji tudi v Ljubljani, kar je vodilo v ustanovitev »Ljubljanskega Sokola«. Vendar ga je vlada razpustila 23. julija 1867. leta. Mandič je podal priliko in navod za telesne vaje. Ustanovil se je poseben odbor za izdelovanje slovenske telovadne terminologije. »Sokol« je pošiljal ob primernih prilikah delegacije na Češko in Hrvaško. Leta 1888 je imel »Sokol« povprečno 170 članov; v Trstu se je ustanovil »Sokol« leta 1882 in je imel 179 članov. Gorica je imela svoje telovadno društvo od leta 1887. V Novem mestu se je ustanovil »Sokol« leta 1889, sokolske oprave pa ni smel nositi. V Zagorju »Sokol« deluje od leta 1895 in ima 52 aktivnih članov ter lastno telovadnico. Postojna ima od leta 1894 svoje društvo. Najmlajši »Sokol« je imel svoj sedež v Idriji, ustanovljen leta 1890; društvo je imelo 2 častna, 30 podpornih in 51 aktivnih članov. Poleg tega so na Štajerskem delovala 2 »Katoliška delavska društva« ter na Koroškem 2 »Katoliški delavski društvi«.
Delavska in študentska društva
Leta 1894 so se ustanovila tudi »Katoliška delavska društva« (na Kranjskem 3, na Primorskem 2, na Štajerskem 3), namenjena medsebojni podpori in izobrazbi. Za vseučiliščnike so bila namenjena »Podporna zaloga slovenskih društev za slovenske vseučiliščnike« v Gradcu in enako društvo na Dunaju; za vseučiliščnike sploh pa »Radogojc« s sedežem v Ljubljani. Obstajalo je tudi ferialno društvo »Sava« na Dunaju. Leta 1867 so se ustanovila društva »Pobratimstvo Slavija« in »Slavija«, vendar nista imeli obstanka. Dne 26. februarja 1861 se je ustanovila »Slovenija«; predsednik je bil Fran Erjavec. To društvo je slovenskim poslancem priredilo dva komersa. Kasneje je prišlo do preiskave dejavnosti »Slovenijanov«, kar je uničilo to drugo »Slovenijo«. Jeseni 1867 sta na čelu društva stala Leveč in Šuklje. To društvo se je leta 1868 spojilo s hrvaško-slovenskim društvom »Jug«, toda že 1869. leta je prenehalo z delovanjem. Društvo »Triglav«, dijaško društvo v Gradcu, ki so ga leta 1875 ustanovili Ljutman Novak, Omahen, Rutar, Sket, Sinković, Klemenčič (predsednik), je prevzelo tudi tradicijo razpuščenega društva »Vendija« ter se posvetilo petju. Leta 1882 se je osnovala »Slovenska čitalnica«, v kateri je dobil »Triglav« prostore. Leta 1890 je društvo blagoslovilo društveno zastavo.
Vpliv Slovenske Matice in Družbe sv. Cirila in Metoda
Družba sv. Cirila in Metoda
Družba sv. Cirila in Metoda je po svojem »Vestniku«, izdanem leta 1898, imela 134 podružnic z 11.215 člani. Pokroviteljev je bilo 238. Družba je podpirala številne šole, kot so deška šola pri sv. Nadlišek-Grmekove, dekliška šola, enorazredna ljudska šola blizu Velikovca in petrazredna šola društva „Sloga" v Gorici. Stroškov je bilo za zadnje leto 20.634 gld. Slovenski rodoljubi pa niso mirovali, dokler ni dr. Toman leta 1863 v „Novicah" objavil poziva, naj vsak daruje po 50 gld. za podporo Družbi sv. Cirila in Metodija. V začasni odbor so bili izvoljeni najveljavnejši Slovenci, pravila so bila potrjena 4. februarja 1864. Med upravitelji so bili baron Anton Zois (predsednik), dr. Leon Vončina (namestnik), dr. I. Zupanec (blagajnik), dr. Fr. Sovan (ključar), Fr. Levstek (tajnik). Med pomembnimi donatorji sta bila dr. L. Toman z 10.000 gld. in M. Rozman z 1.000 gld. Družba je izdajala poučne knjižice, spisane v strogo narodnem duhu na podlagi katoliške vere, toda tudi v svobodomiselnem duhu. Trenutno urejuje tudi izdajanje slovenskih narodnih pesmi, ki jih urejuje profesor slovanskega jezikoslovja na graškem vseučilišču, dr. Štrekelj.
Slovenska Matica - temeljni kulturni zavod
V prvem desetletju (1864-1874) je Slovenska Matica izdala pomembne zvezke, kot so Koledar in Letopis (od 1870), in atlas (1872-73 in 1882-83). Konec prvega desetletja je imela Matica 1005 članov, od leta 1880 pa se je njihovo število povečevalo. V drugem desetletju (1874-84) sta predsedovala dr. J. Bleiweis (1875-81) in P. Graselli (1882-84). V tem obdobju je Matica izdala tudi Jurčičeve „komedije“, za pripovedno stroko je skrbel L. Gorenjec, naravoslovje in bajeslovje je obdeloval J. Fr. Hubad, opisujoč slovenske šege. Matica je podpirala dela dr. Steklasija, Rutarja, Verhovca, dr. Kosa in Parapata, o ruskih razmerah pa je Slovence poučeval Štifter. V tretjem desetletju (1885-95) so predsedovali dr. Poklukar (1885), Josip Marn (1886-1892) in od 1893 profesor Marn. Tajnik je bil ves ta čas Evgen Lah. Ob koncu leta 1884 se je število članov povečalo za več kot tisoč, premoženje pa se je povečalo na 58.000 gld. Izšla so poučna dela, ki so jih urejevali Fr. Levec (1885-87), dr. (1888-89) in A. Bartel (1890-97). Negovala se je slovenska in slovanska zgodovina, jezikoslovje in narodno blago (I. Barle, dr. J. Navratil, Obalovič, dr. Oblak, Perušek, dr. Simonič, dr. Štrekelj; razprave Oblakove in Štrekljeve bi čast delale znanstvenim zbornikom prvih kulturnih narodov); modroslovje (dr. Vošnjak), naravoslovje (J. Šubic), narodno gospodarstvo (dr. Vošnjak) in življenjepisi (A. Trstenjak, A. Raič, dr. K. Glaser, dr. Murko). Matica oskrbuje tudi več ustanov, iz katerih dobivajo nagrade pisatelji izvirnih povesti. Poudarek je bil tudi na delih I. Apiha „Slovenci in 1848“, Rutarja „Opis Goriške“ in Erjavca. Vsi ti znanstveni trudi so pomembno prispevali k slovenskemu slovstvu.
Slovstveni pregled
Vpliv in važnost Janežičevega »Glasnika« v slovenskem slovstvu sta se izkazala za izjemna, saj je pokazal, koliko izobraževalne moči ima v sebi narodno blago. Njegov »Slovenski Glasnik« je Slovence uvedel v mesto, v salon, kjer so se lahko izobraževali. Pisatelji so v dobi od 1860 do 1870 zlagali dela, ki so pripomogla k razvoju slovenskega slovstva. Leta 1867 je Stritar ustanovil »Zvon«; člani so bili Celestin, Jurčič, Leveč in Ogrinec. Oni so pripravljali pot „Zvonu“, ki je postal pomembno slovstveno glasilo.