Svinjska laknica, znana tudi kot krompirjevka ali smrdljivka, je dragocena divja rastlina, ki v kulinariki in zeliščarstvu že od nekdaj zavzema posebno mesto. Ta rastlina je izjemno bogata z vitamini in antioksidanti, zaradi česar je odlična sestavina za osvežilne in zdrave solate.
Krompirjevka: Imena in Razpoznavanje
Na sprehodu po gozdu bodite pozorni na rastlino, ki je podobna regratu. Če jo pomanete med prsti, vam bodo dišali po krompirju. Njeno pravo botanično ime je smrdljivka, Aposeris foetida. Nihče ne ve, zakaj je dobila tako nehvaležno ime, zato raje uporabljamo prvega - krompirjevka. Obstaja pa še tretje ime, ki je pogosto v uporabi: pravimo ji tudi gozdni regrat. Mala flora imenuje rastlino tudi svinjska laknica.
Botanične Značilnosti in Razširjenost
Krompirjevka spada med radičevke, tako kot regrat, kolenček, dimek, cikorije, zajčice, kozja brada. Če bi bili natančni, smrdljivka ne spada med nebinovke kot navaja Wikipedia, a taksonomija se je tu pred kratkim spremenila. Ko se pogovarjamo o imenih, še opozorilo, da z imenom krompirjevka imenujemo še nekatere druge rastline. Ena takih je na primer Lycianthes rantonnetii, angleško Blue potato bush.
Ker smrdljivka v anglofonskih deželah ne raste, zanjo nimamo angleškega imena, zato uporabljamo kar njeno latinsko ime Aposeris. Ime smrdljivka pa je zelo podobno imenu smrdljička, to je še ena užitna rastlina, ki pa res zelo smrdi.
Krompirjevka raste na Balkanu, v Srednji Evropi, nekaj je je tudi v Franciji, ostali svet pa je ne pozna in nima privilegija njene hranilnosti in okusa. Čeprav tudi drugod po svetu najdemo rastline, ki imajo okus po krompirju, ponavadi te rastline niso zelene.
Hranilna Vrednost Svinjske Laknice
Ker rastlina ni tako razširjena, so podatki o njeni hranilni vrednosti skopi. Eno bolj obsežnih raziskav so naredili na Univerzi v Ljubljani, ki pravi, da je smrdljivka v primerjavi z zelenjavo iz trgovine izjemen vir askorbinske kisline (vitamina C), tokoferola (vitamina E) in karotenoidov (antioksidanti).
Številke so osupljive: v raziskavi so ugotovili, da je krompirjevka vsebovala od 57 do 101 mg vitamina C/100 g rastline. Solata, kupljena v istem času v trgovskem centru, pa le 1,1 mg vitamina C/100 g rastline. Razlika je vsaj 50-krat! Glede na to, da vemo, kako pomemben je vitamin C za naše počutje (ključen pri obrambi proti virusom, drastično povečuje zbranost pri umskem delu), je svinjska laknica eden najboljših virov bioaktivnih snovi, kar jih lahko prejmemo.
Kulinarična Uporaba Krompirjevke
Krompirjevko s pridom izkoriščamo v kuhinji, saj je užitna rastlina. V zeliščarstvu je od nekdaj veljalo pravilo - podobno s podobnim. Po enakem principu - podobno s podobnim - se pogosto ravnamo tudi v kuhinji. Smrdljivko pripravimo v krompirjevih jedeh, na primer v krompirjevi solati.
Uživamo jo lahko surove v solatah in namazih ali kuhane v prilogah. Cvetove krompirjevke najdemo od marca do avgusta, pretežno pa maja in junija. Uporabljamo jih lahko tako kot regratove cvetove, če je krompirjevka le dovolj pogosta na rastišču, kjer jih nabiramo. Nabiramo tudi korenine krompirjevke, a le če je na rastišču zelo pogosta, in jih kuhamo kot prilogo.
Recept: Krompirjevka v Krompirjevi Solati
Ta solata je odlična priloga, ki združuje kremasto teksturo krompirja s svežino in edinstvenim okusom krompirjevke.
Sestavine:
- 1 kg krompirja
- olje
- jabolčni kis
- sol
- poper
- čebula
- velika pest listov in cvetov krompirjevke
Priprava:
- Krompir v oblicah skuhajte do mehkega, olupite ter narežite na rezine.
- Dobro okisajte, začinite s soljo in poprom ter dodajte drobno nasekljano čebulo.
- Dobro premešajte, nato pa dodajte še grobo, prečno na žile, narezane liste krompirjevke.
- Premešajte ter postrezite toplo ali hladno.
Najboljša krompirjeva solata, kar jih boste kdaj naredili (delikatesne kakovosti) | Epicurious 101
Trajnostno Nabiranje Krompirjevke
Krompirjevka je podobna regratu, po listih in cvetu. Obstaja pa ena pomembna razlika, ki nam omogoča, da rastlino ohranjamo za prihodnje rodove. Razlika je po načinu, kako jo nabiramo - krompirjevke ne nabiramo z nožkom, tako kot regrat, ampak z roko odtrgamo le nekaj listov vsake rastline, da ta lahko raste še naprej!