Lešniki so plodovi leske (Corylus) in spadajo med oreščke. So zelo zdrav prigrizek ali sestavina jedi, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Okusno in zdravilno je tudi lešnikovo olje. Lesko lahko gojimo kot grm ali drevo, odvisno od reza.
Za pridelavo lešnikov so primerne sorte z večjimi plodovi. Lešniki so oreščki srednje velikosti in kroglaste do ovalne oblike. Dozorijo jeseni, ko padejo na tla. Leska (Corylus) je grm, ki zraste tudi do 8 m visoko in najpogosteje raste ob robovih gozda ter površinah v zaraščanju. Navadna ali evropska leska (Coryllus avellana L.) je razširjena po vsej Sloveniji.
Lešnikovo olje se pridela z hladnim stiskanjem nepraženih jedrc lešnika. Tu ni mletja, ni mešanja, ni segrevanja ali praženja.
Nasad lesnikov: Od sajenja do celoletne oskrbe
Za domačo pridelavo lešnikov jo pogosto sadimo v vrtove, tržna pridelava pa poteka v nasadih. V nasade uvajamo sodobne, naravi prijazne tehnologije pridelave, izpopolnjujemo postopke dodelave in priprave lešnikov za trg. Pridelovalci redno pridobivajo nova znanja in investirajo velika sredstva v opremo in mehanizacijo.
Petra in David Voršič sta se odločila za dopolnilno dejavnost, predvsem s ciljem prehranske samooskrbe. Že leta 2015 je v Kraljevcih zrasla večja hala za skladiščenje in predelavo lešnikov. Pred tem so na šestih hektarjih zasadili 2.300 grmov posebne leske. Med preučevanjem trga sta dojela, da je samooskrba z lešniki v Sloveniji izjemno majhna, le do štiriodstotna, ostale potrebe pa uvažamo predvsem iz Turčije ter držav nekdanje SFRJ. Ocenila sta, da so ekološko pridelani lešniki v domačem okolju prihodnost prehranske industrije.
Leske in njihovi plodovi so dokaj enostavni za gojenje in so ena najbolj prilagodljivih sadnih vrst. Vendar leska prve pridelke da v tretjem, še bolj četrtem letu, polno rodnost pa doseže med sedmim in osmim letom, ko odvisno od sorte (teh je sedem), na hektar pridobijo tri do štiri tone lešnikov, oz. na grm do povprečno 10 kg.
Pomembna je voda, kajti brez namakanja se pridela približno tri do štiri kilograme lešnika na eno sadiko, v intenzivnih namakalnih nasadih pa se ta količina poveča na dvanajst do štirinajst kilogramov.
Med preučevanjem trga so dojeli, da je samooskrba z lešniki v naši državi izjemno majhna, le nekje do štiriodstotna, ostale potrebe pa uvažamo predvsem iz Turčije ter iz držav nekdanje SFRJ. Ob tem so leske in s tem njihovi plodovi dokaj enostavni za gojenje in so ena najbolj prilagodljivih sadnih vrst. Vse to so bili argumenti, predvsem pomanjkanje ponudbe domačih lešnikov na slovenskem trgu, ki so potrjevali, da sta se Petra in David pravilno odločila, zavedajoč se, da povrnitev investicije ne bo čez noč.
Sajenje in priprava zemlje
Za tovrstno investicijo, torej za ekološki nasad, je potrebno pridobiti kar nekaj soglasij za vzpostavitev namakanja, gradbeno dovoljenje za namakalni sistem s prečrpališčem, vodno dovoljenje, pa tudi mnenja lokalne skupnosti, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in JZ Krajinski park Goričko, katerih smernice so pri izvedbi projekta upoštevali.
Že pred samo zasaditvijo sadik so morali opraviti kar nekaj zemeljskih del. "Najprej smo počistili zaraščene parcele ter poravnali teren. Navozili smo humusno zemljo ter jo na koncu še prezračili do približno meter globine in zgornjo plast tudi fino obdelali. Zemlja se je tudi založno pognojila, trenutno pa na osnovi opravljene analize apnimo tla," pravi Jože Sedmak.
V nasadu imajo sedem vrst lesk, ki so posajene po določenem sistemu zaradi neusklajenega cvetenja ženskih in moških socvetij, pa tudi zaradi neskladnosti nekaterih sort. S tem so poskrbeli za dobro oprašitev. Sadilna razdalja med vrstami je štiri metre in pol, med sadikami pa slabih pet metrov. Na enem hektarju so zasadili okrog štiristo sadik glede na nagib parcele, sorto, rodovitnost tal in gojitveno obliko. V njihovem primeru je to grmovnica, ki daje petindvajset odstotkov več plodov kot drevesa, vendar je nekoliko zahtevnejša za obdelovanje.
V nasadu, v katerem je sedem vrst leske, je vzdrževanje na začetku kar zahtevno, saj zajema gojitveno rez, obdelavo tal, v začetku tudi ročno delo okoli sadik, pa gnojenje in varstvo pred boleznimi in zajedavci. Kasneje bodo vse postopke opravljali s pomočjo strojne mehanizacije, razen rezi in gnojenja.
Čeprav je veliko neobdelanih površin in propadlih kmetij, težko najdejo vsaj pet-šest hektarjev zemljišča skupaj, kar je nujno zaradi namakanja. Manjše površine se ne izplačajo, kajti namakalni sistemi niso poceni. Verjamejo pa, da bodo kljub temu na severovzhodu države našli ustrezne površine, kajti ko bi imeli tam okoli 100 ha površin pod lesko, bi to bilo optimalno in bi takrat lahko pridelali 300 do 400 ton lešnikov.
Nega in obrezovanje
Med obrezovanjem se odstranijo divjaki ter zdrobljeni, posušeni ali poškodovani poganjki. Delo v nasadu vključuje obdelavo tal, gnojenje, zeleni rez in prezračevanje tal. Opravila se izvajajo v sklopih in v različnih mesecih.
Lado Košec pojasnjuje, da zgodaj spomladi drevesa obrežejo. Redna rez je pomembna, da se grmi ne zgostijo, s tem pa pridobijo zračnost in zagotovijo osvetlitev grma. Ne smemo pozabiti na dognojevanje, če se da, tudi s hlevskim gnojem. Vsaj 20 let na njihovi kmetiji niso uporabili nobenega herbicida. V nasadu podrast redno mulčijo, po tleh nasada pa sredi avgusta položijo mrežo, ki je v pomoč pri pobiranju.
V času zimske rezi je potrebno obravnavati mlade poganjke. Poganjke, ki so previsoki, lahko skrajšamo. Če pa so poganjki preveč razrasli, jih lahko enostavno izrežemo v celoti in nadomestimo z novim, mladim poganjkom.
Leska najbolj pogosto vzgajamo v obliki grma. Lahko imamo tudi cepljeno na osnovo in jo vzgajamo v enodebelni obliki, a večina se odloči za grm zaradi enostavnejše vzgoje. Leska za rast potrebuje veliko prostora. Če želimo dober pridelek, ji namenimo vsaj 4 x 5 m, kar je za povprečni vrt kar veliko prostora. Pri sajenju ji skopljemo sadilno jamo okoli 40 cm globoko in vsaj 50 cm široko. Vedno uporabimo mrežo proti voluharju, da zaščitimo sadiko.
Za dober štart uporabimo ekološko organsko gnojilo Plantella Organik. Gnojilo vsebuje vsa potrebna makro in mikro hranila za močno rast in razvoj mlade rastline. To je izrazito pomembno v bolj uborni zemlji ali tam, kjer jo je manj. Po samem sajenju in tudi vsako pomlad in jesen svetujemo redno škropljenje s sredstvom Bio Plantella Baker za krepitev v boju proti boleznim. Spomladi ne pozabimo na boj proti škodljivcem tudi z uporabo Bio Plantella Olja za škropljenje.
Pridelava in predelava lešnikov
Lešniki se poberejo, ko so tehnološko zreli ter popadajo na tla. Iz grma jih stresemo in jih nikoli ne klatimo ter trgamo. Plodovi se pobirajo dvakrat. Med pobranimi plodovi so prisotne nezaželene primesi, ki jih je potrebno pred luščenjem prečistiti in ločiti. Hkrati se odstranijo prazne lupine.
Pobrani, posušeni in očiščeni plodovi se izluščijo iz lupine. Jedrca lešnikov se ločijo se po velikosti, na njihovo vrednost pa vpliva tudi natančnost luščenja.
Najpreprostejša predelava je praženje jedrc z vročim zrakom s čimer odstranimo povrhnjico, lešniku poudarimo okus ter mu podaljšamo obstojnost.
Spravilo lešnikov sledi v zadnji tretjini septembra. V nasadu lešnike nakladamo na prikolico in odstranimo listje iz pobranega pridelka, na domačem dvorišču pa odstranimo srajčke iz plodov.
Lešnike lahko uživamo neposušene, pravo aromo in okus pa dajo pri izmerjeni vlagi okrog 6 odstotkov. Pri naravnem sušenju na lesenem podu, kot jih sušijo na Kmetiji Košec, to vlažnost običajno dosežejo sredi novembra. Po opravljenem sušenju sledi luščenje, prebiranje, shranjevanje in pakiranje. Lešnike shranjujejo v vrečah v suhem in hladnem prostoru.
Velik delež lešnikov prodajo kot primarni pridelek, torej kot sušeno in oluščeno jedrce za takojšnje uživanje ali praženje. Hkrati lešnike predelujejo v razne izdelke, na primer hladno stiskano lešnikovo olje, desertno lešnikovo olje, lešnikovo maslo, pa tudi sestavljene proizvode, kot so lešnikovi poljubčki, rogljički, ajdovi štruklji z lešniki.
Ves letni pridelek, iz katerega pridelujejo tudi lešnikovo olje, lešnikov liker, moko in refuzo za slaščičarsko industrijo, prodajo na tržnicah, največ na treh lokacijah v Mariboru, kjer je povpraševanje po ekološkem slovenskem lešniku veliko, a tudi v Gornji Radgoni.
Zdravilni in prehranski pomen lešnikov
Lešniki so zelo zdravi. Bogati so z beljakovinami, nenasičenimi maščobami, vitaminom E, vlakninami, kalijem, manganom ter drugimi hranilnimi snovmi. Mogoče jih je jesti neobdelane ali pražene.
So odličen vir vitaminov in mineralov (vitamin E, Vitamin B-kompleksa), ki uravnavajo delovanje encimov, urejajo naše hormonsko okolje in dvigajo razpoloženje. Fenolne spojine, med katerimi so najpogostejša elagna kislina, elagitanini, flavanoli in fenoli ter fenolne kisline, varujejo krvne žile pred vnetjem in jih ohranjajo prožne.
Številne raziskave so tudi potrdile, da ekološki lešniki varujejo pred rakom, znižujejo holesterol ter zmanjšujejo pojav bolezni srca in ožilja. Prav tako so v današnjem času, ko se priporoča uživanje lokalno pridelane in zdrave hrane, lešniki zelo aktualni.
Kot sadež z mnogimi koristnimi vplivi na naše telesno in duševno zdravje ter dobro počutje je lešnik vse bolj iskan med potrošniki, leska pa med sadjarji prepoznana kot ekonomsko zanimiva sadna vrsta.
Lešniki v Sloveniji: Gospodarski pomen in prihodnost
Površine intenzivnih leskovih nasadov so se v zadnjih dvajsetih letih povečale za sedemkrat in z 225 ha zavzemajo 5 % oz. 9. mesto med gojenimi sadnimi vrstami v Sloveniji.
Na Kmetiji Košec so travnik ob gozdu spremenili v nasad lesk, kjer že od leta 1983 pridelujejo lešnike. Lado in Aljaž Košec, oče in sin, sta pridelovalca in predelovalca lešnikov, ki na slovenskih tleh vidita še veliko priložnosti za razvoj sadjarstva.
Kot pravi Lado Košec, leski godijo vinogradniške lege, obsijane s soncem in z dobro humusno podlago. Slovenija je primerna za pridelavo lešnikov, vendar ni sadna vrsta za neučakane. Za potico in veverice so lešniki na voljo kar hitro, za polno rodnost nasada pa morajo pridelovalci čakati tudi do 12 let. Količina pridelka je odvisna predvsem od vremena in tudi morebitnih škodljivcev.
Kmetija Košec je vključena v nacionalno shemo kakovosti živil »izbrana kakovost«. Za svoje izdelke so prejeli številna priznanja, med drugim je njihovo lešnikovo maslo septembra 2020 prejelo certifikat za najprestižnejši kulinarični in gastronomski spominek Evrope 2020.
Kot mlada moč z vizijo je Aljaž Košec optimističen in prepričan, da je sadjarstvo lahko zanimivo tudi za majhne kmetije. To velja ob predpostavki, da so kmetje pridelovalci in hkrati predelovalci, ki se znajdejo tudi v vlogi mojstrov marketinga, oglaševanja in trgovskih potnikov.
Sadjarstvo je pomembna panoga tako za prehrano kot za razvoj komplementarnih dejavnosti, recimo turizma. V Sloveniji je kar nekaj uspešnih zgodb o vzporednem razvoju sadjarstva in turizma.
Aljaž sporoča: "Obiščite podeželje, doživite drugačen dan, spoznajte kmetov delavnik, poglejte njegove roke, ki vam ponudijo domačo hrano. Prepričan sem, da boste tako spoznali pravo vrednost slovenskih dobrot, za katere boste pripravljeni odšteti več. Kupujte slovensko in, če je le mogoče, neposredno od slovenskega kmeta."
Nova kampanja je dobrodošla in poučna. Prepogosto nas zvabi ponudba onkraj meja, a pozabljamo na kulinarične dobrote, naravne lepote in obširno turistično ponudbo Slovenije. Velika masovna proizvodnja hrane, tudi sadja, ni v prid kakovosti. Nasprotje od uvoženih živil je »butična« proizvodnja hrane z lokalnimi posebnostmi, ki jih najdemo po celotni Sloveniji. Če kupujemo in jemo domače, zmanjšamo negativne posledice, vse od dolgega transporta do velikih količin zavržene hrane. Okrepiti bi bilo treba zavedanje, da je še vedno veliko zemlje v Sloveniji neobdelane, ki čaka na pridne roke ob podpori spodbudne kmetijske politike.
Izzivi v pridelavi lešnikov
Daleč največji izziv v pridelavi lešnikov je obramba pred boleznimi in škodljivci. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, ponekod že resno ogrožajo nasade. Zlasti nevarne so glivične bolezni, ki močno oslabijo rast leske, povzročajo manjši in slabši pridelek, lahko tudi propad rastlin. Nekatere izmed njih so izjemno trdovratne in tudi dobra agrotehnika v nasadih ne obvaruje leske pred okužbami. Zato je nujno, da znamo prepoznati znamenja bolezni in proti njim ustrezno ukrepati.
