Golobi (Columbidae) so srednje veliki, kompaktno grajeni ptiči s polnimi in zaobljenimi prsmi. Te značilnosti izdajajo dobre letalce, ki z odsekanimi zamahi peruti letijo hitro in spretno. V Sloveniji živijo tri vrste golobov: skalni golob, duplar in grivar. Poleg teh pa še podvrsta skalnega goloba - domači golob. Slednji je zvest spremljevalec človeka, saj živi po vseh večjih krajih.
Mnogi ljudje dojemajo golobe kot nadležne in neprijetne ptice, ki se potikajo po ulicah naših mest, pogosto izgledajo neprivlačno in dajejo vtis, da prenašajo vse mogoče bolezni. Kljub temu je njihova vloga v človeški zgodovini in prehrani bistveno bolj kompleksna.
Gojitev golobov za meso in druge namene
Golobe gojimo predvsem za meso, pa tudi kot okrasne razstavne ptice. Še vedno so priljubljeni tudi športni in poštni golobi, saj izkoriščajo njihove izjemne letalske in orientacijske sposobnosti. Za vsak od teh namenov obstajajo posebej vzrejene pasme, zato je pomembno vnaprej premisliti, kateremu tipu reje se želite posvetiti.
Golobi so monogamne ptice, ki hranijo svoje mladiče, in se od večine udomačenih vrst razlikujejo po tem, da njihova reja nikoli ni bila in verjetno nikoli ne bo intenzivna. Zahtevajo specifične življenjske pogoje, ki jih ni mogoče zagotoviti v množični reji. Za gojenje golobov boste potrebovali voliero z ustrezno opremo - gnezditvene hišice, krmilnike, napajalnike in prečke za počitek. Golobom je treba zagotoviti kakovostno krmo, ki mora biti zlasti v zimskem obdobju ali ob povečanem stresu in športni aktivnosti obogatena z minerali in vitamini (kalcij, fosfor, vitamin D). Osnova njihove prehrane so žita, kot so pšenica, ječmen in koruza, ki jih lahko dopolnimo s stročnicami in občasno zelenjavo.
Golobje meso v zgodovini in kulinariki
V zgodovini so bili golobi zelo čislana perutnina. Tako čislana, da je bila v obdobju fevdalizma namenjena zgolj zemljiški gospodi, in baje so si celo samostani morali izboriti pravico do golobnjakov, pri čemer je bilo število dovoljenih gnezdišč vezanih na velikost posesti.
Najstarejši recept za pripravo golobjega mesa je iz 18. stoletja pred našim štetjem, zapisan v akadščini. "Goloba razpolovimo in damo v posodo z vodo, dodamo maščobo, sol, čebulo, samidu (tudi neka čebulnica), por, česen in zelišča, predhodno namočena v mleku," so klinopis na glineni ploščici prevedli poznavalci starih semitskih jezikov.
V raznih izdajah Slovenske kuharice tudi imamo vrsto receptov za pripravo golobov. Po eni izmed tistih, ki jih je še uredila Felicita Kalinšek, se lahko poskusimo v pripravi golobjega frikandoja in rižote, zabeljenih, ocvrtih, pečenih, nadevanih ali parjenih golobov, v črni ali salmi omaki in v pašteti, poseben recept pa je namenjen zgolj golobovim prsim. V eni poznejših izdaj Slovenske kuharice se število golobjih jedi še poveča in dobimo namige za pripravo juhe, obare in raguja.
Felicita Kalinšek v svoji kuharici ne pozabi na nasvet, da je treba stare ptice pripravljati dlje kot mlade, pogosto pa omenja meso mladih golobov in golobic. V tistem delu sveta, kjer imajo farme golobov, najpogosteje končajo v ponvi ptice, stare štiri tedne, ki jih vzamejo iz gnezdišč, tik preden vzletijo.
Osebna izkušnja z golobjim mesom
"Golobje meso sem jedel enkrat v življenju, in to na turistični kmetiji v Toskani, ki se je ponašala s številnimi uglednimi gosti. Ptičje meso je bilo uporabljeno za nadev tortellov, za omako so uporabili njihovo drobovino. Natakar je ob predstavitvi krožnika naznanil, da je narejen po izvirnih receptih Pellegrina Artusija, objavljenih v knjigi Znanost v kuhinji in Umetnost dobrega prehranjevanja (Firence, 1891)." Kljub temu, da so kulinarična pričakovanja včasih lahko visoka, je okusnost jedi močno odvisna od izvedbe.
Mestni golobi: Nadloga, zaloga ali zapuščena domača žival?
Mesta golobom ustrezajo, saj zgradbe, kjer gnezdijo, ponujajo podobna mesta za gnezdenje kot skalne stene, hkrati pa zaradi ljudi najdejo veliko hrane. Številni meščani ne marajo mestnih golobov. V njih vidijo le nadlego, nebodijihtreba, leteče podgane, ki prenašajo bolezni, z iztrebki trdovratno onesnažujejo pročelja, napušče in okenske police, včasih pa se komu zviška ponečedijo tudi naravnost na glavo.
Pri razpravah o mestnih golobih se pogosto spregleda bistveno dejstvo: mestni golobi so zapuščene (verwilderte) domače živali. Vzredil jih je človek, jih uporabljal, jih naredil odvisne od ljudi - nato pa jih prepustil samim sebi. Golobi so zrnojede živali. Njihov prebavni sistem je prilagojen semenom in žitu. Če jih hranimo primerno njihovi vrsti, so bolj zdravi. In da - tudi njihov iztrebek je takrat drugačen. Dolgoročno slaba hrana, kot je kruh, je slana in nima veliko potrebnih vitaminov in mineralov, kar vpliva na zdravje ptic.
LJUDJE GOLOBOV (2023) | Celoten dokumentarni film | Dirka z golobi 350 milj čez Veliki kanjon [4K]
Ali je meso mestnih golobov užitno?
Pravzaprav, "dokler krademo morju ribe, ne vidim razloga, zakaj ne bi jedli mestnih golobov." Ta izjava povzema bistvo razmišljanja o užitnosti mestnih golobov. Čeprav so golobi stoletja dolgo sodili zraven, kot domače živali, kot pismonoše in kot vzrejeni spremljevalci človeka, jih je večina ljudi črtala z našega prehranskega seznama.
Poglejmo dejstva: meso golobov, še posebej mladih (tako imenovanih squabs), je bilo v zgodovini visoko cenjeno in je del številnih kulinaričnih tradicij. Glavna razlika med gojenimi golobi in mestnimi golobi je predvsem v nadzorovanem okolju in prehrani prvih. Mestni golobi se prehranjujejo z ostanki, ki jih najdejo v urbanem okolju, kar lahko vključuje tudi neprimerno hrano, kot je kruh, pa tudi zrnje. Njihovo zdravje in s tem potencialna užitnost mesa sta torej odvisna od kakovosti njihove prehrane in higienskih razmer, v katerih živijo.
Z vidika zaščite živali splošna prepoved hranjenja živali, ki jih je človek najprej udomačil in nato zapustil, ni vzdržna. Kljub temu pa se pogosto pojavljajo vprašanja o njihovem zdravju in higieni, kar vpliva na javno percepcijo užitnosti.
Na vprašanje, ali je meso mestnih golobov užitno, je odgovor preprost: da, meso golobov je užitno. Vendar pa je pri mestnih golobih pomembno upoštevati njihovo prehrano in morebitno izpostavljenost onesnaževalcem v urbanem okolju. Za kulinarične namene se v sodobnem svetu večinoma uporabljajo posebej gojeni in nadzorovano hranjeni golobi.