Ko si želimo kaj mlečnega, kašastega in hitro pripravljenega, so na meniju običajno čokolino, mlečni riž ali »grez«. Vendar pa smo pozabili na precej bolj okusno in zdravo jed, ki so jo na teh prostorih jedli že v 15. stoletju in velja za slovensko narodno jed - močnik.
Kaj je močnik?
Močnik je hitro pripravljena in krepka jed, ki jo lahko kuhamo v slani ali sladki različici. Priprava je preprosta in omogoča prilagoditve po lastnem okusu.
Priprava usukančkov
V približno 200 g ostre moke ubijemo jajček, dodamo sladkor in vse skupaj s prsti razmešamo. Potem pričnemo med rokami maso drobiti, smukati in svaljkati, da dobimo drobne »usukančke«. Če je moke premalo, jo mirno malo dodamo, če pa je je preveč, pa gotove usukančke stresemo na cedilo in rahlo odstranimo višek moke.
Kuhanje in postrežba
Mleko zavremo in vanj stresemo usukančke. Močnik postrežemo v skodelicah. Odličen je, če mu dodamo žličko domače marmelade, ga rahlo posipamo s kakavom ali mu primešamo naribano jabolko.
Zakaj je močnik dobra izbira?
Jedi, ki so jih naši predniki jedli in pripravljali že stoletja, so tiste, ki so najbolj lokalne, najbolj domače, najbolj sveže in tudi primerne našim telesom ter presnovi. Močnik se popolnoma ujema s to filozofijo, saj je preprosta, a hranljiva jed, ki odraža bogato kulinarično dediščino Slovenije.
Uporaba mleka in mlečnih izdelkov pri kuhanju
Slovenska kulinarična dediščina
Slovenija je pokrajinsko zelo raznolika dežela, kar se odraža tudi v njeni bogati kulinarični ponudbi. Na severovzhodu leži Panonska ravnina, na vzhodu Dolenjsko gričevje, na jugu Kras in Jadransko morje, na zahodu pa hribovit alpski svet.
Značilnosti regionalnih kuhinj
- Prekmurska kuhinja: Značilne so močnate jedi, kot so gibanica, pogače (postržjača, makova pogača, ocvirkove pogačice) in zlejvanke iz pšenične, koruzne ali ajdove moke. Od mesa prevladujejo svinjina (prekajena, sušena ali v tünki), perutnina in divjačina. Najbolj znana zelenjavna jed je bujta repa. Značilna jed je tudi kaša: ajdova, prosena ali ječmenova.
- Štajerska kuhinja: Štajerci imajo zelo radi juhe, med katerimi je zagotovo najbolj poznana kisla juha, ki jo kuhajo iz svinjskih parkljev in drobovine ter obogatijo z dodatkom kisle smetane.
- Koroška kuhinja: Korošci so mojstri za štruklje, rezance in žgance. Njihova posebnost so tudi mavžlji (v svinjski mrežici pečena zmes iz mesa svinjske glave, prepraženega kruha, ajdove kaše in začimb), polnjena ovčja pečenka in mežerli (jed iz prašičje, telečje ali ovčje drobovine, kruha, začimb in jajc).
- Dolenjska kuhinja: Najbolj značilna jed so zagotovo štruklji, ki jih poznajo kuhane, pečene in ponekod celo ocvrte, sladke ali slane ter nekvašene in vzhajane.
- Idrija in Gorenjska: V Idriji ne moremo mimo znamenitih žlikrofov, na Gorenjskem pa so doma orehova potica, šara (enolončnica iz koštruna in zelenjave) in prata.
- Primorska kuhinja: Primorska je poznana po preprostih in lahkih jedeh, ki so zaradi geografske raznolikosti zelo raznovrstne. Ob morju prevladujejo ribe, testenine in morski sadeži, v Istri divjačina, močnate in zelenjavne jedi, v Posočju pa kozje in ovčje meso, jedi s koruzno moko, suho sadje, krompir in mlečni izdelki.
Koroške kulinarične posebnosti
Koroška avtohtona kuhinja je znana po tem, da nikogar ne pusti lačnega. Med skoraj pozabljenimi, a slastnimi jedmi, ki jih je vredno poskusiti v lokalnih koroških gostilnah, so:
- Žemerli pokerli: koroški kruhov narastek, ki je nastal iz suhega rženega kruha, zmešanega z mlekom, moko, sladkorjem in rozinami. Danes je to priljubljena sladica, ki jo najdemo v marsikateri lokalni gostilni.
- Tovsti grumpi: mesnati ocvirki iz kvalitetne spodnje trebuševine, ki jih postrežemo tople ali hladne s kruhom, čebulo in kislimi kumaricami.
- Kruhov hren: tradicionalna gosta omaka iz starega kruha, jušne osnove in naribanega hrena, ki se ponavadi postreže s praženim krompirjem in kuhano govedino.
- Mežerle: značilna koroška jed, povezana s kolinami, pripravljena iz kuhanih svinjskih pljuč in srca, namočenega starega kruha, maščobe, jajc, popražene čebule in začimb. Postreže se s krompirjevo solato ali praženim krompirjem in ima poseben status na porokah, krstih in sedminah.
- Kločevi nudlni: ime izhaja iz besed »kloce« (suhe hruške v koroškem narečju) in »nudlni« (neke vrste žepki).
Sodobna slovenska kulinarika in zaščitene jedi
Namesto, da bi se omejevali na hrano iz preteklosti, lahko uživamo v sodobni slovenski kulinariki, ki temelji na lokalnih, svežih in kakovostnih sestavinah. Slovenija se ponaša z bogato ponudbo zaščitenih izdelkov, ki nosijo oznake »zajamčena tradicionalna posebnost«, »zaščitena označba porekla« in »zaščitena geografska označba«.
Primeri zaščitenih slovenskih jedi in izdelkov
- Belokranjska pogača: jed z oznako »zajamčena tradicionalna posebnost«, kar pomeni zaščiteno recepturo in način priprave. Odlično se poda k Ekstra deviškemu oljčnemu olju Slovenske Istre in Piranski soli, ki sta proizvoda z »zaščiteno označbo porekla«.
- Hladni narezek: ponuja Kraški in Istrski pršut, Kraško panceto in Kraški zašink, Zgornjesavinjski in Šebreljski želodec, Prleško tünko ter Prekmursko šunko (vsi z »zaščiteno označbo porekla« ali »zaščiteno geografsko označbo«). Sirni del narezka vključuje Tolminca, Bovški sir ter Mohant. Dodamo lahko tudi Slovenski med (Kočevski gozdni med ali Kraški med) in Jajca izpod Kamniških planin, ki sodijo v shemo »zaščitena geografska označba«.
- Kranjska klobasa: skupaj s Ptujskim lükom jo lahko uporabimo za pripravo mini burgerjev z Belokranjsko pogačo.
- Idrijski žlikrofi: tradicionalna jed iz testa, podobnega testeninam, z nadevom iz krompirja, zaseke ali prekajene slanine, čebule in začimb. Lahko se postrežejo z Oljčnim oljem Istra in naribanimi siri ter solato, začinjeno s Štajersko-prekmurskim bučnim oljem.
- Slovenska potica: ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih prazničnih jedi s petimi tradicionalnimi nadevi (orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto).
- Prekmurska gibanica: svojevrsten recept, ki se prenaša iz roda v rod, in edinstven način izdelave.
Druge pomembne slovenske specialitete
- Ajdnek: zgornjesavinjska sladica iz ajdove moke, mletih orehov in medu.
- Suhe mesenine: z zgornjesavinjskim želodcem na čelu, so idealne za okrepčilo.
- Ubrnenik: stara pastirska jed, postrežena s kislim mlekom ali belo kavo.
- Mohovt: poltrajni skutni namaz z dodatkom smetane, soli in kumine.
- Postrvi: pečene na maslu in potresene z mletimi orehi, s prilogo opečenih bučk.
- Blejske kremne rezine: znana slovenska sladica.