Fižol je ena najbolj priljubljenih vrtnin na slovenskih vrtovih. Gre za nezahtevno stročnico, ki poleg okusnih strokov ali zrn obogati tudi zemljo, saj v simbiozi z bakterijami na koreninah veže dušik iz zraka. Fižol je prišel v naše kraje kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo, zato lahko upravičeno rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska vrtnina, ki na vrtovih le redko manjka.
Razlika med nizkim in visokim fižolom
Na slovenskih vrtovih je veliko bolj priljubljen visok fižol, vendar so nizke sorte pogosto po krivici zapostavljene. Ker so vrtovi vedno manjši, je zelo smiselno saditi več nizkega fižola, ki je prav tako kakovosten.
- Nizek fižol: Hitro zacveti (približno 50 dni po setvi). Primeren je za manjše gredice, saj ne potrebuje opore.
- Visok fižol: Cvetenje je odvisno od dolžine dneva (zacvetijo, ko se dan skrajša na 14 ur in manj). Zaradi bujne rasti potrebuje oporo in več prostora (razdalja med vrstami vsaj 150 cm).
Izbor najboljših sort
Vrtnarji lahko izbirajo med številnimi sortami, prilagojenimi za stročje ali zrnje. Spodnja tabela prikazuje nekatere najbolj prepoznavne sorte:
| Sorta | Tip | Uporaba | Posebnosti |
|---|---|---|---|
| Top Crop | Nizek | Stročje | Zgodnja sorta, mesnati stroki brez niti. |
| Čudo Piemonta | Nizek | Stročje/Zrnje | Vijolično marmorirani stroki, ki se skuhajo v rumeno. |
| My Ariana | Nizek | Stročje | Zelo zgodnja, aromatična in sladka sorta. |
| Goldmarie | Visok | Stročje/Zrnje | Zelo zgodnja sorta (maslenec) brez niti. |
| Klemen | Visok | Stročje/Zrnje | Ploščati zeleni stroki, slovenska sorta. |
| Canadian Wonder | Nizek | Zrnje | Temno rdeča zrna, odlična za pasulj in mehiške jedi. |
Nasveti za pravilno sajenje in nego
Fižol sejemo neposredno na gredico, saj presajanja ne prenaša dobro. Izjema je nizek fižol, ki ga lahko vzgojimo iz sadik v rastlinjaku.
Ključni napotki za vrtnarje:
- Temperatura tal: Fižol sejemo šele, ko se zemlja ogreje na vsaj 15 °C (konec aprila do junija). Prezgodnja setev v hladno zemljo vodi v gnitje semen.
- Gnojenje: Fižol ne mara pretiranega gnojenja, saj dušik veže sam. Izogibamo se hlevskemu gnoju in mineralnim gnojilom z dušikom.
- Sosedstvo: Fižol potrebuje vsaj triletni kolobar, razen če ga sadimo s sosedami, kot so koruza, buče, ognjič, kapucinke, šetraj ali paradižnik.
- Oskrba: V času cvetenja in vročine je priporočljivo namakanje. Če opazite mravlje, bodite pozorni na uši in uporabite ustrezne naravne pripravke (npr. piretrin) po sončnem zahodu.
Pridelava lastnega semena
Za seme izberemo najbolj zdrave rastline že med rastjo. Ko stroke pustimo za seme, jih po pobiranju dosušimo in shranimo v zmrzovalnik, kar zagotavlja visoko kakovost ob naslednji setvi.