V slovenski kulturni dediščini ima France Prešeren posebno mesto - ne le kot največji slovenski pesnik, temveč tudi kot simbol narodne identitete. Njegovo ime se pojavlja v imenih ulic, trgov, šol in praznikov, nekoliko manj znano pa je, da je navdihnilo tudi kulinarično ustvarjalnost. France Prešeren je zelo pomemben slovenski pesnik, v njegov spomin pa vsako leto 8. februarja praznujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
Kulturni praznik lahko praznujemo tudi tako, da obiščemo gledališče, muzej, knjižnico ali umetniško razstavo, ali pa pripravimo okusne jedi, ki so jih pripravljali že v času, ko je živel France Prešeren, saj je tudi kuhanje umetnost.
Prešernov čas in meščanska kuhinja 19. stoletja
France Prešeren je živel v začetku 19. stoletja, kar je bilo pred več kot 200 leti. V tem obdobju je bila meščanska kuhinja pomemben del kulture in družbenega življenja. Nedavno je izšla "Kuharica v Prešernovem času", ki prinaša zapisane recepte z začetka 19. stoletja, temeljijoč na rokopisih ljubljanske gospodinje Katharine Werderdus. Slednja ni zapisovala receptov, po katerih so kuhali revni prebivalci deželne prestolnice Kranjske, temveč je delala v eni boljših ljubljanskih kuhinj. Nekatere recepte je prepisala od drugih kuharic, drugi pa so bili zapisi jedi, pri kuhanju katerih jo je vodil lasten "občutek za dobro kuho".
Študija zapisov Katharine Werderdus je razkrila, da je bila meščanska prehrana na Slovenskem precej zapostavljena v raziskavah. Rokopisi Werderdusove so verodostojen dokument, ki kaže, da so bili med meščani 19. stoletja v modi predvsem narastki, saj je bilo receptov zanje v rokopisu kar precej. Zapisani so tudi recepti jedi, ki jih je jedel France Prešeren.
Zapisani so bili recepti za zapletene jedi, ki so jih jedli premožni ljudje, torej tisti z veliko denarja, ki so živeli v mestih - na primer zdravniki, pravniki in trgovci. France Prešeren je bil po poklicu pravnik in doktor prava, zato si je lahko privoščil bogate jedi in je jedel v dobrih ljubljanskih restavracijah.
Kulinarične preference pesnika
Po zapisih se ve, da si je Prešeren privoščil jedi, kot so:
- dušeno goveje meso,
- z rižem nadevane ohrovtove klobase,
- pršut s slanino,
- piščančji ragu,
- cmočke v kuhanem vinu s šatojem,
- pršut na solati.
Kot ragu je bila mišljena gostejša jed na žlico, običajno iz mesa z dodatkom blagih začimb. Šato pa je bila jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja.
Za sladico si je pesnik privoščil pomarančno torto, mlečno strjenko ali sladoled. Prešernovi sodobniki so bili zagotovo močno sladkosnedi, saj si v Prešernovem času sploh ni bilo mogoče zamisliti dobrega kosila brez posladka, zato je v kuharicah največ receptov prav za slaščice.
Prešernovo kosilo: jed za posebne priložnosti
Jedi, ki jih je jedel Prešeren, so si revnejši ljudje le stežka privoščili, saj so se hranili s preprostejšo hrano. Nekateri so si posebne jedi privoščili ob posebnih priložnostih, zato še danes velja, da je Prešernovo kosilo kosilo za posebno priložnosti.
Recept za Prešernovo kosilo (za 4 osebe)
Sestavine:
- 4 piščančja prsa
- 300 gramov pršuta
- 1 majhna čebula
- 1 lonček kisle smetane
- 150 gramov sira
- riž
- sol
- začimbe za meso
- olje
- po želji: malo zelenjave za riž, peteršilj za omako
Postopek priprave:
- Najprej narežemo meso. Meso narežemo na trakove. Meso solimo in po okusu začinimo z začimbami.
- Meso popečemo na olju.
- Skuhamo riž. Rižu lahko dodamo tudi malo zelenjave.
- Vsak kos popečenega mesa zavijemo v rezino pršuta. Skozi zataknemo zobotrebec.
- Pripravimo omako: najprej prepražimo čebulo. Dodamo kislo smetano in sir. Kuhamo toliko časa, da se sir raztopi. Omako solimo in po želji dodamo tudi malo peteršilja.
- Popečemo v pršut zavito meso.
- Postrežemo meso z omako in rižem.
Prešeren in fige: Mit in sodobne sladice
Fige imajo v sredozemski kulinariki dolgo tradicijo in simbolizirajo obilje ter sladkost življenja. Zgodbe pravijo, da je France Prešeren otrokom delil suhe smokve, ki so sočen in sladek sadež. Ker so otroci za Prešernom klicali: "Doktor, fig, fig!", pesnika še danes povezujemo s figami.
Na podlagi te anekdote in Prešernovega imena so nastale sodobne kulinarične domislice. Prešernove fige niso zgodovinska jed iz pesnikovega časa, temveč sodobnejša slaščičarska domislica, ki se pogosto pojavlja ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja. Sladica združuje suhe fige, orehe, čokolado in aromatične dodatke, ki skupaj ustvarijo bogat in eleganten okus. V Ljubljani so v Čokoladnem ateljeju Dobnik razvili slaščico Fige Prešernove, ki so oblite s kremo in pravo čokolado. Obstaja več različic te sodobne sladice, ki nima enega samega uradnega ali zgodovinsko določenega zapisa.
Recept za "Prešernove fige"
Ta recept je sestavljen na podlagi splošno uveljavljenih postopkov priprave figovih čokoladnih pralinejev in tipičnih domačih slovenskih različic.
Sestavine:
- 200 g suhih fig
- 100 g mletih orehov ali mandljev
- 2-3 žlice sladkorja v prahu
- 2 žlici ruma ali pomarančnega soka
- 100 g temne čokolade
- 1 žlica masla ali kokosove maščobe
- po želji: ščepec cimeta ali vanilje
Postopek priprave:
- Suhe fige drobno sesekljajte ali zmeljite v mešalniku, da dobite gosto maso.
- V skledi zmešajte sesekljane fige, mlete orehe, sladkor in rum. Dodajte začimbe po želji. Mešajte, dokler ne nastane enotna, oblikovalna masa.
- Iz mase oblikujte majhne kroglice ali podolgovate oblike in jih položite na pekač, obložen s papirjem za peko. Za 20 minut jih postavite v hladilnik, da se učvrstijo.
- Nad vodno kopeljo stopite čokolado z maslom.
- Vsako figovo kroglico pomočite v stopljeno čokolado in jo odložite na papir za peko.
- Pustite, da se čokolada strdi. Po želji lahko sladico okrasite s sesekljanimi oreščki ali čokoladnimi koščki.
Prešernove fige so najboljše, ko nekaj ur počivajo, saj se okusi lepo povežejo. Hranite jih v hladnem prostoru ali v hladilniku.
Koristi za zdravje:
Z uporabo bolj zdravih alternativ, kot so izpustitev rafiniranega sladkorja ali uporaba naravnih sladil (npr. datljev ali medu), temne čokolade z visokim deležem kakava, kokosovega olja namesto masla ter nesoljenih oreščkov in dodatka semen, lahko Prešernove fige predstavljajo hranilno bogatejšo sladico.
Temeljijo na naravnih sestavinah, kot so suhe fige in oreščki, ki so dober vir prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Oreščki vsebujejo zdrave nenasičene maščobe in beljakovine, temna čokolada pa antioksidante in manj sladkorja kot običajna čokolada. Z zmanjšanjem količine rafiniranega sladkorja sladica vsebuje manj praznih kalorij. Fige so hitro dale energijo in nasitile, poleg sladkorjev imajo veliko vitaminov skupine B, ki varujejo in premagujejo stres, vitamin E za krepko srce in kopico zaščitnih antioksidantov. Fige v jedeh so predvsem sestavina sladic, na Krasu pa jih radi ponudijo tudi s pršutom in sirom, saj imajo tako pomembno vlogo pri varovanju ožilja.
Trženje Prešerna: Od kroglic do kruha
France Prešeren je sčasoma postal tudi blagovna znamka, saj se njegovo ime pojavlja na različnih izdelkih, kot so Prešernov koledar, Prešernov sejem, Prešernovo nalivno pero, Prešernove kroglice in Prešernov kruh.
Prešernov kruh
V dneh pred Prešernovim praznikom se v reklamnih blokih pogosto pojavlja oglas za Prešernov kruh. V Pekarni Grosuplje, ki pod Mercatorjevim okriljem peče Prešernov kruh, so se spraševali, zakaj ne bi slovenskega kulturnega praznika obeležili s kruhom, posvečenim Prešernovemu spominu. Kruh s figami in medom, narejen iz slovenske moke, naj bi bil v trendu proizvodov iz lokalnih sestavin z nacionalno noto. Ta kruh naj bi bil še posebno odličen s svežim sirom ali skuto in predstavlja dober uvod v morebitno Prešernovo večerjo.
Prešernove kroglice: Najbolj prodajan spominek
Podobno kot so Mozartove kroglice, ki so jih izdelali leta 1890 v Salzburgu kot posladek v spomin slavnemu glasbeniku, postale najbolj prodajan avstrijski spominek, so tudi Prešernove kroglice postale najbolj prodajan slovenski spominek, povezan s pesnikom.
Prešernove kroglice so nastale pred enajstimi leti, ko se je začelo povpraševanje po slovenskih izdelkih in se je krepila nacionalna zavest ter potreba po slovenskih spominkih. Luka Fojkar iz družinskega podjetja Benedikt, znanega po čokoladnicah Cukerček, se spominja, da so bili prvi, ki so registrirali blagovno znamko s Prešernovim imenom. Izdelovalci kroglic so se odločili za okus lešnika in nugata, saj je to najbolj popularen okus pri slovenskih čokoladoljubcih, kljub temu, da se Prešeren vedno povezuje s figami. Kot je dejal Fojkar: "Zgodb o figah in Prešernu je veliko in vse skupaj je le legenda. Sploh pa veliko ljudi nemara suhih fig." Kasneje so sicer izdelali še fige v čokoladi pod blagovno znamko Doktor fig, a te nikoli niso dosegle slave kroglic.
Prešernove kroglice so popularno poslovno in protokolarno darilo. "Preko protokola so šle skoraj po vsem svetu, na vse kontinente," je dejal Fojkar. Prav Prešernove kroglice so bile edino protokolarno darilo, ki ga je v Sloveniji neposredno v roke prejela britanska kraljica Elizabeta. Za protokolarna darila so kroglice pakirane v posebne škatle, dodana pa jim je miniaturna knjižica z Zdravljico. Ker se Zdravljica v tako majhni knjižici ne more dobiti v tujih jezikih, se za protokolarne namene navadno doda prevod na ločenem listu.
Druge Prešernove kulinarične povezave
Poleg kroglic in kruha čokoladne fige z imenom Prešernove fige izdelujejo tudi v Čokoladnem ateljeju Dobnik. Tudi v Prešernovi kavi, ki jo prodajajo v kavarni na Prešernovem trgu v Ljubljani, je figov liker. Zato se zdi, da je najbolj prodajni atribut Prešerna prav figa.
Pomen zgodbe pri trženju kulturne dediščine
Pri trženju spominkov in izdelkov, povezanih s kulturno dediščino, je ključno prodati tudi privlačno zgodbo, ki kupca prepriča v nakup. Pri prodajanju Prešerna tujcem je izziv kompleksnost njegove zgodbe, ki se pogosto predstavlja kot boj za jezik in nacionalno samobitnost. Vendar bi jo lahko zapakirali tudi kot odlično ljubezensko zgodbo, k temu dodali sonete, kar bi bilo manj resno narodnobuditeljsko.
"Zgodba o Prešernu in Juliji je pri nas premalo prepoznavna. Turist, ki se v državi mudi tri dni, komajda izve za to zgodbo. Čeprav bi jo lahko prodajali podobno kot zgodbo Romea in Julije," razmišlja Fojkar. Ljubljana je že po imenu idealna za ljubezensko zgodbo, saj ima ljubezen v imenu, prav tako SLOVEnija. Zgodba o Francetu in Juliji, dopolnjena s povodnim možem in Urško, bi lahko Ljubljano pozicionirala kot mesto ljubezni, kjer bi se mladi in malo manj mladi zbirali ob Mesarskem mostu, si šepetali mokrócveteče rož'ce poezíje in spili koktajl Neuslišana ljubezen.
Pomembno je, da je podoba nacionalnega pesnika padla iz piedestala nedotakljivega, ki ga lahko slavimo le s faksimili njegove poezije, obrazom na bankovcih in duhomornimi proslavami. Prešernov obraz je dejansko postal podoba, s katero se lahko identificiramo tako Slovenci kot tujci, ki nas obiščejo, pa čeprav v kosu kruha ali kroglici okusne čokolade.