Baklava je slastna, sočna in polna pristnega okusa, prava dama med sladicami Bližnjega vzhoda. Je prav posebna poslastica za številne kulture, saj jo najdemo v številnih variacijah in s pridihom lokalnih začimb in surovin, od Balkana in Sredozemlja do Srednje Azije. V Ljubljani lahko to priljubljeno sladico najdete na več lokacijah, od specializiranih prodajaln do balkanskih restavracij in celo supermarketov.
Specializirane prodajalne turške baklave
Za pristno turško izkušnjo se v Ljubljani ponujata dve izstopajoči lokaciji, ki sta se posvetili umetnosti priprave baklave in drugih turških sladic.
La Turka: Tradicija in inovacija v vsakem grižljaju
Baklave La Turka so narejene po tradicionalnem turškem receptu in se vsak dan pripravljajo sveže. Blagovna znamka La Turka je bila ustanovljena leta 2012 z misijo, da Evropi ponosno predstavi okusne in visokokakovostne turške sladice. Prva na meniju je brez pomisleka bila turška baklava, paradni konj turških sladic. Pri blagovni znamki La Turka so se odločili ostati zvesti sami sebi in pristni pri svojem ustvarjanju sladic - v svojo ponudbo so vključili turško baklavo.
V redni ponudbi prodajalne La Turka vam je na voljo kar 23 vrst baklave. Izbirate lahko od klasične baklave, posute z orehi in pistacijami, do ekskluzivnih kombinacij okusov, kot so denimo čokolada-lešnik, pistacija-pomaranča ali oreh-cimet. Prav vsaka baklava La Turka je svoje doživetje. Poleg vrhunskih baklav vam La Turka ponudi tudi 55 različnih vrst lokuma, prav tako tradicionalne turške sladice, narejene iz želeja ter izjemnih polnil in dodatkov. Pri blagovni znamki La Turka se zavzemajo za dolgoročne odnose s strankami in zagotavljajo izjemne izdelke z iskanjem pristnosti z inovacijami in napredno tehnologijo, pri čemer verjamejo v obravnavanje strank s spoštovanjem in vero.
Istanbul Kavarna: Pristna turška izkušnja na Dunajski cesti
Avgusta lani se je na Dunajski cesti v Ljubljani odprla Istanbul Kavarna. V povsem običajni, majhni kavarni z glasno turško glasbo v ozadju, poleg okoli desetih vrst baklave - sladice iz vlečenega testa in oreščkov - ponuja še lokum (tipična sladica, ki spominja na žele bonbon in se ponudi ob kavi), turški čaj, turško kavo in salep. Salep je napitek iz gomoljev divje orhideje, ki po okusu in teksturi deluje kot spojitev vaniljevega pudinga in bele vroče čokolade z dodatkom cimeta. Pred kratkim so na meni dodali tudi turški zajtrk.
Iz steklene vitrine še vedno izstopajo predvsem baklave različnih oblik, barv in okusov: od tradicionalne, posute z orehi ali pistacijami, čokoladne, s cimetom. Po recepturi lastnika jih turški peki pečejo na Dunaju in v Zagrebu, v Ljubljano pa jih dostavljajo trikrat tedensko. Pripravljajo jo ljudje, ne stroji, in je skrbno izdelana.
Pravo, originalno turško baklavo, ki so jo pred Turki pripravljali že Asirci, Grki in Arabci, loči od baklav, ki jih pripravljajo drugod, predvsem okus. Turška baklava ne sme biti preveč sladka, kakršna je denimo bosanska. Lastnik se spominja svoje prve baklave, ki jo je poskusil pred približno tremi desetletji kot deček star šest let, ko je njegov oče baklave kupoval v mestu Gaziantep, poznanem po številnih drevesih pistacije. Gre za eno najbolj kakovostnih pistacij, ki ima v sebi močno aromo. Prav pistacijeva baklava je njegova najljubša in je zelo priljubljena tudi med gosti v njegovi ljubljanski kavarni.
Če se ob praznikih na slovenskih mizah znajde potica, je to pri Turkih baklava. Jedo jo ob posebnih priložnostih, je tudi sladica, ki dosega visoko ceno in si je (nekoč) ni mogel privoščiti vsak. Predvsem pa je desert, za katerega si je treba vzeti čas. Za Turke je baklava nekaj posebnega: je odličen okus, je kultura, je spoštovanje. V Turčiji imajo tudi šole, kjer se učijo mojstrstva peke baklave.
Pomemben del turške kulture je tudi kava. Četudi Slovenci pravimo, da kuhamo in pijemo 'turško kavo', se v resnici naša razlikuje od turške. Turško kavo se streže in pije v manjših skodelicah, kuhati jo je treba počasi, da voda zavre dvakrat, sama kava pa je nežna in ne premočna. V turško kavo se nikoli, res nikoli ne doda mleka, medtem ko se jo lahko sladka po okusu. Turške kave ne pijejo tako pogosto: enkrat, dvakrat na dan, medtem ko črni čaj lahko pijejo cel dan - začnejo zjutraj, nadaljujejo za kosilo, zvečer, saj kamor koli prideš, ti ponudijo čaj. Turški čaj ni močan, o tem pa govori tudi njegova barva: če lahko vidiš skozenj, potem je ravno pravi. Turški črni čaj kuhajo v posebnem bakrenem kuhalniku, pred postrežbo pa se čaj namaka najmanj dvajset minut. Priprava turškega čaja je prava paša za oči. Pri vsem omenjenem pa je pomembna sama postrežba: posebne, lične skodelice in predvsem ritual pitja.
ORIGINALNA ISTANBULSKA BAKLAVA | Postopek izdelave legendarne turške baklave
Baklava v balkanskih restavracijah
Ljubljana ponuja tudi bogato izbiro balkanskih restavracij, kjer ob mesnih specialitetah pogosto najdemo tudi tradicionalne sladice, med njimi baklavo.
Izbor balkanskih lokalov z baklavo
- Walter: Že kar velika veriga restavracij, ki nosi ime po filmskem heroju iz Sarajeva, ima v Ljubljani lepo razvito restavracijo, ki močno igro igra tudi pri dostavi hitre hrane na dom. Pri sladicah so ob točenem sladoledu na svojem mestu tudi baklave, tufahije in tulumbe.
- Behar: V okviru muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani deluje Behar, ki ob klasični gostinski ponudbi ponuja ducat ali dva solidno pripravljenih bosanskih jedi. Med sladicami so tudi medena torta, baklava, tufahija in tri vrste leče. Gre verjetno za najcenejši in redko lepo urejen lokal te vrste.
- Baščaršija: Mariborska družina Marković v Ljubljani se osredotoča na ponudbo balkanske hrane, priljubljene med turisti, predvsem čevapčiče z nekaj priloge in lepinje. Baščaršija je v zadnjem času postala veriga poslovalnic, kjer poleg mesnih specialitet ponujajo tudi baklave, tufahije, domačo bajadero in slive z orehi.
Baklava v supermarketih
Poleg specializiranih prodajaln in restavracij je baklavo mogoče najti tudi v večjih trgovinah. Nekateri so baklavo nazadnje videli v Mercatorju, pakirane, z zavitki temno rdeče barve. Obstaja mnenje, da se baklave iz določenih proizvajalcev, kot so tiste iz Harambaše ali Sarajeva ’84 (Walter), resnično lahko skrijejo pred drugimi, bolj priporočljivimi, čeprav je proizvajalec slednjih ostal neimenovan. Potrošniki se pogosto sprašujejo o proizvajalcih in izvoru teh pakiranih baklav, ki so na voljo v trgovinah kot so Špar ali Mercator, kar kaže na zanimanje za kakovost in avtentičnost tudi v tem segmentu.