Nadzor nad predpisovanjem, izdajanjem in zaračunavanjem zdravil je ključen za zagotavljanje ustreznosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvaja ta nadzor v skladu s Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V ta namen je ZZZS sprejel tudi Pravilnik o nadzoru nad izvajalci zdravstvenih storitev.
Predpisovanje in izdajanje zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja
Zdravila in živila za posebne zdravstvene namene (v nadaljevanju: živila), ki jih ZZZS razvrsti na pozitivno listo, se predpisujejo na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta zdravila in živila se predpisujejo izključno ambulantno zdravljenim zavarovanim osebam.
Predpisovanje zdravil poteka v skladu s predpisi, ki urejajo predpisovanje in izdajanje zdravil v humani medicini, ter splošnimi akti ZZZS. Pri tem je treba upoštevati povzetek glavnih značilnosti zdravila, strokovne smernice, vse okoliščine, ki lahko vplivajo na potek zdravljenja, in uspešnost predhodnega zdravljenja. Zdravila se predpisujejo v smiselnih kombinacijah, najprimernejših odmerkih in za primerno časovno obdobje, ob upoštevanju stroškovnega vidika predpisa zdravila na recept.
Postopki ob odsotnosti zdravila na trgu
Če zdravila, ki je razvrščeno na listo zdravil, ni na trgu in zanj ni primerne zamenjave, se zdravilo predpiše na papirnat zeleni receptni obrazec z lastniškim ali splošnim imenom (ne z imenom, kot ga zavarovane osebe kupijo v tujini), zavarovano osebo pa se napoti po nakup zdravila v tujino.
Nadzor nad izdajo zdravil v lekarnah
ZZZS izvaja nadzor pri pravnih in fizičnih osebah, ki na podlagi pogodb z ZZZS predpisujejo in izdajajo zdravila/živila. Nadzor se izvaja na podlagi podatkov iz evidenc ZZZS o izdanih in obračunanih zdravilih/živilih, listin za uveljavljanje pravice do zdravil/živil in druge razpoložljive dokumentacije.
Centralna baza zdravil (CBZ)
CBZ je osrednja referenčna nacionalna zbirka podatkov o zdravilih, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. Vsebuje podatke o razvrščenih zdravilih in živilih, omejitvah predpisovanja in izdajanja ter podatke o cenah zdravil in živil za obračun in najvišji priznani vrednosti zdravil ali živil na določen dan. Cene in najvišje priznane vrednosti v CBZ so brez DDV.
- Cena zdravila za obračun v CBZ: Je najvišja cena, po kateri ZZZS zdravilo plača izvajalcu. Gre za regulirano ceno, ki je najvišja dovoljena cena ali izredna višja dovoljena cena.
- Cena živila za obračun v CBZ: Je najvišja cena, po kateri ZZZS živilo plača izvajalcu.
Medsebojno zamenljiva zdravila (MZZ) in najvišja priznana vrednost (NPV)
Kadar sta na trgu dve ali več zdravil z enako učinkovino, v enaki obliki in jakosti, jih lahko ZZZS razvrsti v skupino medsebojno zamenljivih zdravil (MZZ). Tem zdravilom se določi najvišja priznana vrednost (NPV), ki je enaka ceni najcenejšega zdravila v skupini. Če vam zdravnik predpiše zdravilo, katerega cena je nad NPV, morate razliko doplačati.
Vpliv zakonodajnih sprememb na nadzor in dostopnost
Zakoni oziroma predlogi zakonov, ki so bili pripravljeni na Ministrstvu za zdravje, temeljijo na zagotavljanju solidarnosti, skladnosti slovenske zakonodaje z evropskimi direktivami in uresničitvi drugih osnovnih načel, na katerih temelji zdravstveni sistem. Med letom 2011 sta bila v javni razpravi in sprejeta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah ter Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva.
Na novo so bili v letu 2011 spisani predlogi štirih zakonov, ki še niso bili predstavljeni javnosti: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o lekarniški dejavnosti in Zakon o medicinskem izvedenstvu.
Ključne spremembe in cilji zakonodaje
- Spoštovanje pacientovega časa: Pravica do spoštovanja pacientovega časa, ki ureja čakalni čas, čakalno dobo ter čakalne sezname, je pregledneje urejena, pri čemer nespoštovanje določb pomeni storitev prekrška. Inšpekcijski nadzor je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Informacijskega pooblaščenca ter Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije.
- Druga mnenja: Predlaga se uveljavljanje pravice do drugega mnenja na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki jo lahko uveljavljata pacient ali lečeči zdravnik. Omogočeno je samostojno odločanje o uveljavljanju notranjega, zunanjega oziroma drugega mnenja iz tujine.
- Pojasnilna dolžnost za estetske posege: Predlaga se posebna ureditev pojasnilne dolžnosti za estetske medicinske posege, uvedba starostne omejitve glede privolitve ter prepoved nadomestne privolitve zakonitega zastopnika in skrbnika.
- Inšpekcijski nadzor: Predlaga se uvedba novega inšpekcijskega nadzora nad zakonom ter širitev prekrškovnih določb, pri čemer višina oziroma razponi glob ostajajo nespremenjeni.
Obdelava osebnih podatkov pacientov in informacijska varnost
Ministrstvo za zdravje je skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja RS pripravilo predlog zakona, ki na novo opredeljuje obdelavo osebnih podatkov pacientov in širi namen obdelave oziroma kakršnokoli delovanje s podatki, vključno z zajemom, obdelavo in vpogledom. Zakon ureja tri sklope zbirk: osnovno zdravstveno dokumentacijo, centralni register podatkov o pacientih in druge zbirke.
Centralni register podatkov o pacientih
Centralni register podatkov o pacientih je nova zbirka, katere namen je omogočiti pooblaščenim izvajalcem vpogled v zdravstvene podatke posameznika zaradi nudenja nujne medicinske pomoči in druge zdravstvene oskrbe (npr. cepljenje, alergije, nosečnost). Ta register se vodi za vse paciente, ki so koristili zdravstveno oskrbo v RS, ne glede na vir financiranja oskrbe.
Pomemben cilj zakona je zagotovitev sodobnega sistema uporabe informacijske tehnologije in zagotavljanja informacijske varnosti (celovitosti, zanesljivosti, dostopnosti in zasebnosti podatkov) v njenem najširšem pomenu. Priloga predloga zakona modernizira in ureja zbirke osebnih podatkov s področja zdravstva. Zakon predvideva določitev enotnih metodoloških smernic, ki opredeljujejo enotne definicije, klasifikacije in šifrante, način upravljanja in obdelave podatkov ter ukrepe varnih postopkov obdelave podatkov.
Financiranje zdravstvenih storitev in košarica pravic
Zakon zagotavlja ustreznost virov financiranja posameznih vsebin, ki se sedaj financirajo iz sredstev, zbranih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter racionalnost in preglednost porabe javnih sredstev. Cilj je diverzifikacija virov in uravnoteženost zbiranja sredstev za financiranje zdravstvenih storitev. V skladu s tem se na novo opredeljujejo obveznosti države in proračuna do zagotavljanja pravic na področju zdravstva.
Spremembe v financiranju in dostopnosti
V Sloveniji so doplačila za zdravstvene storitve visoka (od 5 % do 95 % cene). Ena poglavitnih usmeritev nove zakonodaje je zagotovitev dostopnosti državljanov do zdravstvenih storitev preko oblikovanja košarice pravic in njenega financiranja iz javnih sredstev.
Pravice, ki imajo dokazano pozitiven učinek na zdravje in so v sedanjem sistemu financiranja krite le v določenem deležu, bodo v novem zakonu v celoti krite iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ostale pravice se financirajo v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kjer se zavarovalni produkti in premije oblikujejo na trgu, v skladu z aktuarskimi izračuni.
Takšna rešitev prinaša številne posledice, kot so ukinitev vmesne liste in uvedba terapevtskih paralel, ter razrešuje vprašanje spoštovanja evropske zakonodaje s področja konkurenčnosti.
Organizacija in nadzor v zdravstvenem sistemu
Novi zakoni vnašajo spremembe v organizacijo zdravstvenih institucij in nadzora nad njimi.
Reorganizacija ZZZS
Ureditev organizacije ZZZS sledi ureditvi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po novem bi bila organa ZZZS dva: Svet ZZZS in generalni direktor zavoda.
Akcijski načrt zdravstvenega varstva
Ministrstvo za zdravje sprejme Akcijski načrt zdravstvenega varstva, ki temelji na izhodiščih ekonomske in socialne politike ter makroekonomskih izhodiščih Vlade RS za načrtovanje javnih financ. Akcijski načrt mora biti sprejet v soglasju z Ministrstvom za finance in bo predstavljal podlago za pogajanja o vsebini, količini in vrsti storitev ter zdravstvenih programov med ZZZS in izvajalci zdravstvene dejavnosti.
Vrednotenje zdravstvenih tehnologij
Vrednotenje zdravstvenih tehnologij je interdisciplinarno področje, ki proučuje medicinske, ekonomske, socialne in etične posledice vpeljave in uporabe zdravstvenih tehnologij.
Avtonomnost javnih zdravstvenih zavodov
V skladu z večjo avtonomnostjo javnih zdravstvenih zavodov se bo financiranje, izvajanje in odgovornost za izvedbo investicij prenesla na zavode. Vsak izvajalec bo preko sredstev za amortizacijo odločal o investicijah lastnega zavoda in bo za svoje odločitve nosil tudi polno odgovornost. Ministrstvo za zdravje oziroma Vlada RS bosta obdržala le pristojnost odločanja o nacionalnih prioritetah in zdravstveni politiki ter vlogo nadzora preko nadzornih svetov.
Spremembe v lekarniški dejavnosti
Novi zakoni prinašajo tudi pomembne spremembe v lekarniški dejavnosti, predvsem glede mreže lekarn, njihovega nadzora in integracij.
Mreža lekarn
Oblikovanje mreže lekarn v novem zakonu temelji na določitvi maksimalnih vrednosti kriterijev (npr. števila prebivalcev na lekarniško enoto in geografske pokritosti). Sedanji Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD) definira mrežo lekarn na podlagi plana zdravstvenega varstva, kar je lahko problematično tako pravno kot tudi ekonomsko.
Javni zavod za opravljanje lekarniške dejavnosti ustanovi občina ali mesto za svoje območje in lahko organizira svojo dejavnost v neomejenem številu lekarn oziroma podružnic. Lekarniška dejavnost se opravlja v okviru javnih zavodov in na podlagi podeljene koncesije.
Nadzor in integracije
Nadzor nad poslovanjem zasebnih lekarn, ki poslujejo na podlagi podeljene koncesije, je trenutno izjemno pomanjkljiv. Ker je regulacija vertikalnih in horizontalnih integracij pomanjkljiva ter povzroča tržne anomalije, novi zakon predpisuje prepoved vertikalne integracije.
tags: #nadzor #izdajanja #na #samoplacniski #recept