Čeprav redko izstopa na policah supermarketov in je pogosto zanemarjena v receptih, je nadzemna koleraba polna pomembnih hranil in vitaminov, zaradi česar je pravi zaveznik za varovanje zdravja. Poleg tega, da je enostavna za pripravo in kuhanje, se njen blag okus lepo poda v različne kulinarične kombinacije.
Kaj je nadzemna koleraba?
Ime "koleraba" izhaja iz nemščine, kjer "Kohl" pomeni zelje, "Rabi" pa pomeni repa. Ime je dobila, ker po videzu spominja tako na zelje kot na repo. Nadzemna koleraba izvira iz severne Evrope in je križanec med zeljem ter belo repo.
Poznamo belo (ki je pravzaprav svetlo zelena) in modro (ki je v resnici vijolična) sorto; običajno sejemo belo in modro dunajsko. Če ju prerežemo, imata obe svetlo meso in tudi v okusu ni bistvene razlike. Za nadzemne kolerabe velja, da jih je bolje pobirati manjše. Idealna velikost je okoli 7 centimetrov, sicer pa je dovolj tudi 5 centimetrov. Manjše glavice so ponavadi slajše, hrustljave in tudi bolj sočne od večjih, saj kolerabica z rastjo postane bolj lesnata in trda. Uživa se odebeljeno steblo, užitni so tudi mladi listi.
Hranilna vrednost in koristi za zdravje
Zaradi svoje vsestranskosti in nutritivne vrednosti je koleraba močna sestavina, ki predstavlja koristen dodatek k prehrani. Je nizkokalorična ter bogata s številnimi hranili in vitamini, kot so vitamin C (ena skodelica vsebuje več kot 90 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa), kalcij, kalij, magnezij in folati, karotenoidi ter drugi antioksidanti, ki pomagajo pri preprečevanju bolezni.
Kolerabica je odlična alternativa krompirju, saj ima veliko manj ogljikovih hidratov - medtem ko lahko en krompir vsebuje 20 do 30 g ogljikovih hidratov, jih skodelica kolerabice vsebuje le okoli 8 g. Značilen nežen okus kolerabe je posledica gorčičnega olja in nekaterih hranilnih snovi. Vsebuje tudi veliko vitamina C, bogata pa je tudi s fitokemikalijami, kot so sulforafan in indol-3-karbinol, ki ščitijo pred rakom, zlasti rakom prostate, dojke in debelega črevesa. Priporočljiva je za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja, zaradi velike vsebnosti kalija pa niža krvni pritisk. Vsebuje tudi veliko rastlinskih vlaknin, ki nasitijo za dolgo, zato je priporočljiva za tiste, ki želijo shujšati.
Gojenje nadzemne kolerabe
Nadzemna kolerabica bo bolje uspevala v nekoliko hladnejšem, zmernem podnebju. Nekoliko manj ji ugaja previsoka temperatura v poletnem času. Ker ne rabi svoje gredice, jo umestimo med ostale vrtnine v vrtu. Pridelujemo jo od pomladi do jeseni. Zraste hitro, celo že v mesecu dni, in ravno zato jo lahko posadimo na katero koli prazno mesto ter jo sejemo skozi vso sezono, da bomo imeli kadar koli na voljo 'hrustljav' prigrizek.
Koleraba je nadvse nezahtevna rastlina. Lahko jo sejemo od začetka pomladi pa vse do sredine poletja. Uspeva tako na prostem kot v rastlinjakih. Najbolje je, da jo sejemo večkrat zapored, ker zelo hitro raste. Na krožnikih jo bomo tako imeli že 40 do 50 dni od setve, odvisno od sorte in vremena. Ne smemo pa jo predolgo puščati v zemlji, saj oleseni in zato ni več dobra, podobno je z redkvicami. Malce mraza zgodaj spomladi ali pozno jeseni ji ne bo škodovalo. Če jo bomo sejali, ko bodo temperature še vztrajale pod 10 °C, se zna zgoditi, da bo šla v cvet.
Koleraba načeloma nima kakšnih posebnih zahtev, paziti moramo le, da ima dovolj vlage. Nihanje vlage v zemlji namreč povzroči, da koleraba oleseni, postane vlaknasta in lahko tudi popoka. V poletnem času poskrbite, da so tla dovolj vlažna; če imajo dovolj hranilnih snovi in temperatura ni previsoka, kolerabica ne bo olesenela. Gomolji pokajo in olesenijo, če je motena oskrba z vodo. Nadzemna kolerabica je hvaležna predvsem za okopavanje in redno zalivanje. Gredico pognojimo z dobro preperelim hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Če je treba, opravite apnenje tal, ker kolerabici ne ustrezajo kisla tla. Med hranili ji zagotovite približno enako količino dušika in kalija.
Kolerabica se dobro ujema s fižolom, ki poskrbi za preskrbo z dušikom, primerne so tudi ostale stročnice (grah, bob, leča, čičerika). Lahko jo kombiniramo tudi s solato, redkvico, endivjo, blitvo, špinačo, zeleno, čebulo, papriko, krompirjem, šparglji, meto in timijanom. Na kolerabici lahko opazimo bakterijsko gnilobo kolerabice, med škodljivci pa kapusovo muho, ki objeda korenine, in kapusovega belina.
Uporaba nadzemne kolerabe v kulinariki
Izbira in priprava
Kolerabico boste najlažje našli na lokalnih tržnicah, predvsem v sezoni od jeseni do pomladi. Lahko jo kupite z listi ali brez njih. Pri nakupu preverite glavico - naj bo čvrsta, brez mehkih ali nagnitih delov. Prav tako bodite pozorni na gladko in nepoškodovano površino. Ne glede na to, ali jo nameravate jesti surovo ali kuhano, je priprava kolerabice zelo enostavna:
- Odstranite stebla, če so še pritrjena - ne zavrzite jih, saj so užitna in jih lahko uporabite v juhah ali enolončnicah.
- Zunanjo trdo lupino odstranite z ostrim nožem ali lupilcem. Po potrebi z nožem izrežite tudi sredico, če je videti trda.
- Glavico po želji narežite na rezine, paličice ali kocke.
- Po rezanju jo lahko uživate surovo ali pa jo kuhate na pari, dušite ali pečete.
Zašto mrkva raste krivo? 🥕 Gotovo sigurno radiš ovu grešku
Različni načini uživanja
Mlade kolerabice imajo omamen vonj, odličen okus, so nežne, sočne in hrustljave. Ko jo jemo surovo, je njen okus nekoliko podoben brokoliju, s teksturo, podobno jabolku. Veliko ljudi jo ima najraje surovo, kot dodatek k solatam ali za zdrav prigrizek med obroki. Lahko jo tudi narežemo na paličice in jo pomakamo v različne omake. V surovi obliki jedem doda izjemno hrustljavost.
Ko se kuha, ta vsestranska zelenjava postane mehkejša, zato predstavlja odličen dodatek juham in enolončnicam. Podobno kot pri krompirju, se njena tekstura z daljšim kuhanjem zmehča do te mere, da jo lahko preprosto pretlačimo v pire. Kakorkoli, najbolje je kolerabo uporabljati svežo, po možnosti direktno iz vrta. Kot tudi pri ostalih kapusnicah, pretirana uporaba kolerabice lahko povzroči povečano tvorbo plinov ali napihnjenost.
Shranjevanje in zamrzovanje nadzemne kolerabe
Kratkoročno shranjevanje
Narezane kocke kolerabice bodo ostale sveže v hladilniku približno dva tedna, vendar bodo sčasoma izgubile hrustljavost. V hladilniku jo lahko hranimo nekaj dni, dobro pa je, da ne potrgamo vseh listov ter tako podaljšamo svežino. Starejše kolerabe, ki jih jeseni preseneti slana, je najbolje izpuliti in shraniti v zasipnico ali v zabojčke, ki jih postavimo v klet na slamo, v zabojih z vlažnim peskom, mivko ali šoto, ki jih postavimo v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Če jo bomo predolgo pustili v zemlji, bo namreč olesenela.
Zamrzovanje nadzemne kolerabe
Pomembno vprašanje pri zamrzovanju kolerabe je, ali jo je potrebno blanširati. Nekateri menijo, da razlike v okusu ni, če se zamrzne surova, medtem ko drugi priporočajo blanširanje za boljšo teksturo. "Jaz vedno surovo narežem na obliko, ki jo bom rabila, najpogostejše so kockice, in nato surovo shranim v zamrzovalnik," pravi eden od uporabnikov. Drugi dodaja: "Razlike v okusu skoraj ni, je pa manj gumijasta, če jo prej blanširaš. Tako kot korenje. Ma ja, če imam čas, jo blanširam." Za ohranjanje vitaminov je blanširanje običajno priporočljivo.
Če želite kolerabico zamrzniti, sledite tem korakom:
- Očistite in olupite kolerabo.
- Narežite jo na želeno obliko (kocke, paličice).
- (Za boljšo teksturo in ohranjanje vitaminov) Blanširajte jo v vreli vodi približno eno minuto.
- Takoj po blanširanju jo ohladite v ledeni vodi, da prekinete kuhanje.
- Dobro jo odcedite.
- Zapakirajte jo v vrečke za zamrzovanje ali posode, pri čemer poskušajte odstraniti čim več zraka.
- Zamrznite.
Vlaganje nadzemne kolerabe
Poleg zamrzovanja je vlaganje odličen način za dolgotrajno shranjevanje kolerabe. Sledite spodnjemu receptu za vloženo kolerabo:
- Kolerabo očistite, olupite in narežite na kocke približno 1 cm.
- Stresite jo v večjo skledo, napolnite z vodo in poljubno dodajte kos limone, da preprečite oksidacijo.
- V lonec vlijte alkoholni kis in vodo. Dodajte cel poper, sol, sladkor in koriandrova semena. Ko mešanica zavre, odstavite z ognja.
- Kolerabo precedite in jo stresite v kozarec za vlaganje (750ml). Koleraba mora biti tesno naložena.
- Prelijte z mešanico kisa in začimb, kozarec tesno zaprite.
- Pečico segrejte na 100°C, na pladenj položite čist kozarec in pokrov, tega pa postavite v pečico za 15 minut.
- Pečico segrejte na 80°C. Globok pladenj nalijte z vodo (približno 5 cm). Kozarec ovijte z mokro krpo in ga postavite v pečico za 20 minut, da se koleraba rahlo zmehča.
- Vzemite iz pečice in pustite, da se vložena koleraba v vodi počasi ohladi.
- Vloženo kolerabo hranite v temnem prostoru (8 - 10 °C) do tri leta. Najbolje je, da jo pustite vsaj 2 - 3 mesece, nato pa odprete in postrežete, takrat je najboljša.
Recepti z nadzemno kolerabo
Če imate na vrtu veliko nadzemne kolerabe, obstaja veliko načinov za njeno pripravo. Nekaj idej:
- Kocke kolerabe posolimo in podušimo. Po želji dodamo smetano, maslo ali sir ter začinimo z začimbami.
- Podušeno kolerabo lahko zmiksamo z nekaj vode in smetano, da dobimo fino juhico.
- Kolerabice izdolbemo, skuhamo in jih napolnimo z nadevom iz mletega mesa.
- Naribano kolerabo lahko dodamo v raznorazne zelenjavne čorbe.
- Pripravite jo lahko tudi v omaki, podobno kot rumeno kolerabo.
tags: #nadzemna #koleraba #zamrzovanje