Sredina poletja je pravi čas, da prazna mesta na zelenjavnih gredicah zapolnimo z novimi vrtninami, ki nam bodo krožnike polnile pozno poleti, jeseni in celo pozimi. Zaradi vročine pa poletno sajenje zahteva več pozornosti pri izbiri rastlin in pogojih, ki jih moramo ustvariti, da nam vrtnine ne uidejo v cvet, temveč naredijo kakovostne plodove.
Priprava tal in optimizacija prostora
Predpriprave na novo zelenjavo so zelo pomembne. Ko odstranimo predhodni posevek, zemljo le malo razrahljamo z vilami. Nato pognojimo, saj vrtnine za obilen pridelek potrebujejo hrano. Uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit Univerzal, ki ga enostavno potrosimo po površini. Če bomo uporabili sadike, jih tedensko zalivamo z organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje vitamine in aminokisline ter zmanjšuje šok ob presajanju.
Zelo pomembno je upoštevati kolobar - kako si rastline sledijo na gredicah. Če ga ne upoštevamo, bomo imeli težave s širjenjem bolezni. Narava ne mara istih rastlin na enem mestu, saj je potem to raj za škodljivce in bolezni. Kolobar pomeni, da na istem mestu čim dlje ne rastejo rastline iz iste botanične družine.
Izkoristek naravne sence
Največja nevarnost za poleti posajeno zelenjavo predstavljajo visoke temperature, močno sonce ter suša. Paradižniki in visok fižol so ogromne, bujne rastline, ki mečejo veliko senco. Ta je idealna za setev jesenskih vrtnin, zato ni potrebe po vlaganju v nakup senčne mreže.
Izbira vrtnin za poletno setev
Poleti izbiramo sorte, za katere nam zagotavljajo, da so prilagojene na poletne pogoje pridelave. Mnoge zelenjadnice imajo kratko vegetacijsko dobo, kar lahko s pridom izkoristimo tako, da jih sejemo v sezoni vsakih štirinajst dni v manjših količinah.
- Solatnice: Julija sejemo poletne sorte solate, kot so rozetasti sorti pasha in hardy, krhkolistna glavnata great lakes ter mehkolistni ovation in štirje letni časi.
- Endivija in radič: S setvami endivije začnemo v zadnji tretjini junija. Priporočljivo je izbrati sorte s kompaktnejšimi rozetami, kot je eskariol rumena. Radič pridelujemo predvsem za jesensko-zimski čas. Posejemo lahko sorte palla rosa, pan di zucchero in castelfranco.
- Kapusnice in gomoljnice: Sadimo pozno zelje, cvetačo, brokoli ter brstični in listnati ohrovt. Posejemo tudi gomoljnice, kot so črna redkev, strniščna repa in koleraba.
- Stročnice: Ko poberemo česen in čebulo, prazen prostor izkoristimo za ponovne setve nizkega fižola.
Oskrba in varstvo rastlin
Če so tla poleti suha, priporočam pred setvijo semen setvene jarke ali jamice prej z nežnim zalivanjem navlažiti. Takoj po setvi lahko vodi dodamo 4 % MINERALA ZELENI, ki bo poskrbel za hitrejšo kalitev in boljše ukoreninjanje. Za krepitev odpornosti rastlin proti boleznim in škodljivcem so odlični pripravki iz koprive, njivske preslice ali kamilice.
Zimska sezona na vrtu
Zimska solata, ki smo jo sejeli jeseni, najbolje prezimi, če ima pred hujšim mrazom razvitih 4 do 6 listov. Na vrtu lahko čez zimo pustimo peteršilj, zeleno, hren, črni koren, česen, čebulo, drobnjak in topinambur. Brstični in listnati ohrovt brez težav prezimita na prostem, saj se listi brstičnega ohrovta pozimi povesijo in varujejo brste pred mrazom.
Kako zaščititi vrtnine pred pozebo?
V rastlinjaku poskrbite za samooskrbo z zelenjavo čez celo leto. V njem uspeva zimska solata, motovilec, blitva in špinača. Če rastlinjak pozimi ostane prazen, posejemo rastline za ozelenitev tal, kot je ozimno žito, da zemlja ne ostane gola in izpostavljena močnemu nihanju temperatur.