Visok fižol (Phaseolus vulgaris var. communis) spada med stročnice in je priljubljena vrtnina, zelo razširjena v domačih vrtovih. Izvira iz Južne Amerike in se uvršča med metuljnice. Je plezalka, ki za rast nujno potrebuje oporo. Pri visokem fižolu uživamo stroke, mlada zrna v voščeni zrelosti in suha zrna, ki jih lahko uživamo tako mlada kot suha. Poznamo rumeno stročje in zeleno stročje sorte. Upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura, saj je prišel v naše kraje kmalu po tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo.
Setev in sajenje
Kdaj in kako sejati
Visok fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. Pri spomladanski setvi naj bodo tla ogreta vsaj na 10 °C, saj za uspešno kaljenje potrebuje toplejšo zemljo. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik ter oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice, zato ga ne sejemo prehitro.
V zadnjih letih pa lahko vzgojimo tudi sadike s koreninsko grudo. Za setev sadik v lončke so primerni datumi približno tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Te sadike s koreninsko grudico nato presadimo na prosto, ko mine nevarnost slan in se tla dovolj ogrejejo.
Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice. Pri tem je pomembno poznavanje sorte in število rastlin v skupini:
- Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri.
- Pri manj bujnih sortah sejemo do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn.
Skupine naj bodo narazen en meter, vrste pa vsaj dva metra. Za štiričlansko družino priporočamo setev 40 semen fižola, medtem ko za ljubitelje fižola posejemo deset semenk na eno osebo. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot šest semen, ga hitro dosejemo.
Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal. Gredo, kjer bo rasel visok fižol, pred setvijo skromno pognojimo z organskim gnojilom, kot je Plantella Organik.
Uporaba gredice pred in po fižolu
Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo lahko izkoristimo za spomladansko solato. Septembra pa, ko fižol poberemo, sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Opora za rast
Visoki fižol za rast nujno potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, lahko pa zraste tudi do 3 metre in višje.
Vrste opor
- Leseni koli: Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oziroma vrhovi.
- Vrvice: Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Postavitev opore
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v dveh vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično, če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno. Vitice fižola hitro najdejo oporo; če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Vedeti moramo, da se fižol ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo, saj se levosučno ne ovija.
Pravilno zalivanje in gnojenje
Gnojenje
Visok fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem. V rastni dobi ga je priporočljivo zalivati tudi z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt. To je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna.
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste, predvsem pa listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija. V takem primeru rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo magnezijevo listno gnojilo, kot je Plantella Tekoči magnezij. Nikakor pa ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kot koristi.
Zalivanje
Zalivanje je posebej potrebno v času cvetenja. Visok fižol izdatno zalivamo v vročem poletju, saj je tako oploditev nekoliko boljša. Zalivamo enkrat do dvakrat tedensko, tako da namočimo tla do globine vsaj 20 cm, vendar nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja preveč izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši in ob vročem, suhem zraku lahko zemlji za zalivanje občasno dodamo pripravek Bio Plantella Vita.
Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, ki pomagajo ohranjati vlago v tleh, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo. Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom, kot je Bio Plantella Gel proti polžem.
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Tudi rastoča buča, posajena ob fižolu, dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Kolobar in dobri ter slabi sosedje
Kolobarjenje
Za zdrav pridelek vzdržujemo štiriletni kolobar. Fižolove pegavosti, fižolova rja, bela plesen in bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja.
Dobri sosedje
Fižol kombiniramo s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo. V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli in cvetačo. Ob fižolu uspešno rasteta koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši zaradi manj svetlobe, a z listi odlično senči tla fižolu.
Slabi sosedje
Slabi sosedje fižola so paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak).
Škodljivci in bolezni
Škodljivci
- Polži: Naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju, še posebej pod zastirkami.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Poškodujejo kaleča semena in mlade kalčke. To lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju; kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
- Uši in pršice: Bolj pogoste so v poletnem času. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi.
- Fižolar: Je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot tudi na vrtu. Med skladiščenjem suhega fižola ga lahko napadejo ličinke fižolarja, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic.
Bolezni
Na fižolu lahko opazimo rjo, razne pegavosti, viroze in plesni. Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Ena najnevarnejših bolezni fižola okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo.
Preventiva
Za zdrav pridelek je pomembno vzdrževati štiriletni kolobar, saditi zdravo seme in ohranjati primerno razdaljo med rastlinami. Nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, saj tako širimo bolezni. Pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja.
Težave pri rasti in cvetenju
Suh in vroč zrak poleti je za fižol pogosto zelo neugoden. Zelo visoke temperature v poletnem času (še posebej, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C) povzročajo odpadanje cvetov, saj se cvetovi ne morejo oploditi, kar posledično pomeni slabšo oploditev in ni pridelka.
Pomoči pri tem ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. Odpadanje cvetov je močnejše ob slabem kolobarju in pregnojenosti tal z dušikom ter organskimi gnojili. V takih primerih je priporočljivo dodajanje magnezijevih listnih gnojil v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Veliko sort visokega fižola je občutljivih na dolžino dneva. V dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija.
Spravilo in shranjevanje
Obiranje stročjega fižola
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Fižol za stročje obiramo večkrat, izbiramo normalno razvite stroke. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti; zrna v njih so takrat še majhna.
Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Obiranje in shranjevanje zrnja
Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma. Zrnje fižola obiramo, ko so stroki polni in nabrekli. Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjevanje
- Sveže zrnje: V voščeni zrelosti ga shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko pa ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta.
- Suho zrnje: V shrambi ga skladiščimo dobro leto. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.