Kremna rezina: od zgodovine do sodobnih pogledov

Predelana živila pogosto povezujemo z negativnimi posledicami za zdravje, kot so debelost, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa II. Vendar pa vsa predelana živila niso nujno slaba, ključno je razumeti, kaj predstavljajo in kako so bila obdelana.

Kaj so predelana živila?

Med predelana živila uvrščamo vsa živila, ki so bila s postopki spremenjena glede na svojo izvorno obliko. To lahko vključuje živila, kot so sir, kruh, testenine, kisle kumarice, pomarančni sok in kava. Zanje je značilno, da so lahko izdelana iz več sestavin, ki jim dajejo posebne lastnosti. Ravno zaradi tega jih pogosto obravnavamo kot manj zdrava, vendar je pomembno upoštevati stopnjo in način predelave ter vrsto in količino dodanih sestavin.

shematski prikaz različnih stopenj predelave živil po sistemu NOVA

Zgodovina predelave živil

Ljudje živila predelujemo že od začetkov civilizacije, primarno z namenom zagotavljanja hrane in preprečevanja tveganj, povezanih s kvarjenjem hrane in zastrupitvami. Prvi načini predelave so vključevali kuhanje, sušenje, fermentacijo ter konzerviranje z dodajanjem soli, sladkorja, medu in začimb. Zgodnje oblike shranjevanja so izkoriščale nizke temperature, kot so jame in kleti.

Zanimivost: Prvi hladilnik za domačo uporabo je bil prodan leta 1925, štiri leta kasneje pa je Clarence Birdseye razvil industrijski zamrzovalnik.

Namen in sodobni trendi predelave

Glavni namen predelave je zagotoviti neoporečnost, kakovost in daljši rok uporabe živilom, ki se hitro pokvarijo, ter s tem povečati njihovo razpoložljivost. Poleg tega predelava omogoča ustvarjanje novih, gastronomsko zanimivih in potrošnikom všečnih izdelkov. Sodobni trendi vključujejo tudi izdelavo praktičnih in hitro pripravljivih živil, ki prihranijo čas. Nekatera živila se predelujejo minimalno in vsebujejo naravne ter ekološke sestavine.

Sistem kategorizacije NOVA

Za razlikovanje med predelanimi živili je bil razvit sistem kategorizacije NOVA, ki razvršča živila glede na stopnjo in namen predelave:

  • Nepredelana ali minimalno predelana živila (skupina 1): Sem spadajo osnovna živila, kot so užitni deli rastlin in živali, glive, alge in voda. Minimalno predelana hrana je obdelana le z osnovnimi postopki, kot so sušenje, mletje, fermentacija, pasterizacija, hlajenje in zamrzovanje.
  • Predelane kulinarične sestavine (skupina 2): To so sestavine, pridobljene iz živil skupine 1 s postopki, kot so stiskanje, mletje, ekstrakcija in rafiniranje. Primeri vključujejo olja, sladkor, med, škrob, maslo, sol.
  • Predelana živila (skupina 3): Industrijski izdelki, nastali s kombiniranjem živil iz skupin 1 in 2. To so pogosto različice osnovnih živil.
  • Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila (skupina 4): Ta živila praviloma ne vsebujejo izvornih nepredelanih sestavin, ampak so narejena iz snovi, pridobljenih iz teh živil (maščobe, olja, sladkor, škrob, beljakovine), modificiranih snovi ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju. V tej skupini je minimalna ali ni prisotna količina osnovnih živil.

Primeri živil iz skupine 4 vključujejo brezalkoholne pijače, sladke in slane prigrizke, sladoled, piškote, slaščice, kruh z aditivi, energijske ploščice, sadne jogurte, hrenovke, juhe iz vrečke, margarine, žita za zajtrk in gotove jedi.

infografika, ki ponazarja razlike med skupinami živil po lestvici NOVA

Vpliv predelave na zdravje

Kategorizacija NOVA je nastala zaradi velikih razlik v postopku predelave in prehranski vrednosti predelanih živil, kar lahko pomembno vpliva na zdravje. Najmanj primerna za pogosto uživanje so živila iz 4. skupine (visoko predelana oziroma ultra procesirana živila), saj imajo praviloma manj ugodno hranilno sestavo. Priporočilom zdravega prehranjevanja najbolj ustrezajo živila iz 1. in 2. skupine.

Različni postopki predelave

Postopki predelave so raznovrstni, nekateri lahko hranilno sestavo živil celo obogatijo:

  • Fermentacija: S pomočjo mikroorganizmov iz osnovnega živila nastane nov produkt. Fermentirana živila, kot so kislo mleko, jogurt, kefir, kruh z drožmi in fermentirana zelenjava, vsebujejo številne zdravju koristne snovi.
  • Hlajenje in zamrzovanje: Ti postopki ohranjajo svežino živil in preprečujejo rast mikroorganizmov, pri čemer minimalno vplivajo na hranilno vrednost. Zamrznjena živila lahko ohranijo boljšo hranilno vrednost kot sveža, če so hitro zamrznjena po obiranju.
  • Pasterizacija in sterilizacija: Ti postopki potekajo pri visokih temperaturah (pasterizacija pri 80 °C, sterilizacija pri 120 °C) in uničujejo mikroorganizme. Sterilizirana živila imajo daljši rok trajanja.
  • Pakiranje v modificirani atmosferi: Zamenjava zraka v embalaži z mešanico plinov (kisik, ogljikov dioksid, dušik) pomaga podaljšati obstojnost živil.
  • Sušenje: Z odstranjevanjem vode se prepreči razvoj mikroorganizmov. Liofilizacija (nizkotemperaturno sušenje) ohrani strukturo, barvo, aromo in sestavo živila.
  • Prekajevanje: Živilo je izpostavljeno dimu, kar je postopek konzerviranja predvsem za meso, ribe in sire. Zaradi vsebnosti škodljivih snovi v dimu se ta živila ne priporočajo za pogosto uživanje.

slika, ki prikazuje različne faze fermentacije jogurta

Vloga aditivov

Aditivi imajo pomembno vlogo pri ohranjanju svežine, okusa, izgleda in teksture živil. Antioksidanti ščitijo pred oksidacijo maščob, konzervansi pa pred škodljivimi mikroorganizmi. Aditivi so na izdelkih običajno označeni z oznako E in številko ali kemijskim imenom.

Tveganja prekomernega uživanja visoko predelanih živil

Visoko predelana živila (skupina 4) so pogosto energijsko gosta in hranilno revna, kar pomeni nizko vsebnost vitaminov, mineralov in vlaknin, ter visoko vsebnost maščob, sladkorja in soli. Prekomerno uživanje teh živil lahko vodi do:

  • Povečane telesne mase in debelosti.
  • Metabolicnega sindroma (povišan krvni tlak, visoke ravni maščob in holesterola).
  • Povišanega tveganja za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa II in nekatere vrste raka.
  • Podhranjenosti zaradi pomanjkanja nujno potrebnih snovi, tudi pri ljudeh z debelostjo.

Prekomerno uživanje sladkorja je povezano z razvojem sladkorne bolezni tipa II, soli z visokim krvnim tlakom, nasičene maščobe pa vplivajo na razmerje maščob v krvi in povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.

graf, ki prikazuje povezavo med uživanjem visoko predelanih živil in razvojem kroničnih bolezni

Priporočila za zdravo prehranjevanje

Najboljši nasvet za izogibanje visoko predelanim živilom je priprava čim več obrokov doma iz osnovnih živil. Prednost naj imajo minimalno predelana živila ter sveže pripravljene jedi. Pri prehranjevanju izven doma bodite pozorni na uporabljene sestavine.

Živila, ki se jim je priporočljivo izogibati ali jih redkeje uživati:

  • Sladoled, piškoti, čokolade s polnilom
  • Paštete, hrenovke, salame
  • Gotove jedi (ribje palčke, mesni pripravki, juhe iz vrečk)
  • Čips, majoneza

Živila, ki jih lahko pogosteje vključujemo v prehrano:

  • Fermentirani mlečni izdelki (jogurt, kefir, skuta)
  • Zamrznjena zelenjava, konzerviran paradižnik
  • Nerafinirana olja, kisle kumarice, vložena rdeča pesa
  • Konzervirane stročnice, začimbe, polenta, testenine

Če je nakup visoko predelanih izdelkov neizogiben, bodite pozorni na njihovo hranilno sestavo in izberite tiste z ugodnejšo prehransko sestavo.

Kremna rezina: Sladica z zgodovino

Kremna rezina, pogovorno imenovana "kremšnita", je v Sloveniji zelo razširjena sladica. Sestavljena je iz listnatega testa, kuhane vanilijeve kreme, stepene sladke smetane in zgornje plasti listnatega testa.

Sestavine in priprava

Za listnato testo se poleg moke, soli in vode uporablja maslo. Sestavine vanilijeve kreme vključujejo jajca, mleko, moko, sladkor, vanilijo, limonino lupino in rum. Jajčne beljake in del sladkorja se stepa ločeno, medtem ko se preostale sestavine segrevajo do vrenja, nato pa se vmeša še sneg iz beljakov. Pravilen izraz za pripravo je kuhanje, saj se krema toplotno obdeluje nad ognjem.

Testo se razvalja do velikosti pekača, prebode z vilico in peče do zlato rumene barve.

slika blejske kremne rezine

Zgodovina blejske kremne rezine

Na Bledu v hotelu Park pripravljajo blejske kremne rezine od leta 1953, ko jih je začel izdelovati slaščičarski mojster Ištvan Lukačević. Njegov končni recept, ki vključuje razmerje kreme in smetane 1:2 ter velikost rezine 7x7 cm, se je ohranil vse od takrat. Za izvirno blejsko kremno rezino se uporablja moka iz Vojvodine, saj slovenska moka ni ustrezna zaradi prevelike vlažnosti ozračja.

Izvor v Domžalah

Kremne rezine naj bi izvirale iz slaščičarne Lenček v Domžalah, kjer jih od leta 1938 izdelujejo po receptu slaščičarskega mojstra Janeza Lenčka starejšega. Recept vključuje rumenjake, sladkor, moko, puding in mleko, ki se zgosti, ohladi ter nato zmeša s snegom iz beljakov.

tags: #mlecna #rezina #wikipedija