Pravilna vzreja telet je ključna za doseganje visokokakovostnega mesa. Čeprav splošnega recepta ni, so temeljni principi vzreje, predvsem prehrana in zdravstveno varstvo, bistveni za optimalen razvoj živali in kakovost končnega izdelka.
»Poceni« vzreja telet se ne izplača na dolgi rok, saj se napake pri vzreji telet odražajo pri odraslih živalih s slabšo življenjsko prirejo mesa. Živali, ki ne dosežejo svojega genetskega potenciala, pomenijo gospodarsko škodo za rejca. Pri vzreji telice za meso stroški krme predstavljajo med 55 - 65 % vseh stroškov, pri čemer večina teh stroškov (kar 95 %) nastane po odstavitvi teleta. Zato so stroški krme pri teletih do odstavitve zanemarljivi glede na celotne stroške krme pri vzreji telice za meso. Odločitev za nakup poceni mlečnega nadomestka samo zato, da prihranimo nekaj evrov, ni gospodarna, še posebej, če s tem ogrožamo zdravje in razvoj teleta.
Pomen pravilne vzreje in prehrane za kakovost mesa
Prebava pri novorojenem teletu
Teleta v začetku svojega življenja nimajo sposobnosti prebave voluminozne krme. Edini funkcionalni želodec pri novorojenih teletih je siriščnik. Siriščnik pri teletih predstavlja več kot 2/3 volumna vseh štirih želodcev, pri odraslem govedu pa manj kot 1/3.
Mlezivo - prva hrana telet
Prva hrana telet je mlezivo. Mlezivo oskrbi tele s protitelesi, ki ga ščitijo pred okužbami. Novorojeno tele še ne proizvaja kislin v siriščniku, kar omogoča, da se protitelesa v mlezivu ne razgradijo v siriščniku, ampak nespremenjena potujejo do črevesja, kjer se absorbirajo. Nevtralen ali rahlo kisel pH v siriščniku ne nudi zaščite pred patogenimi mikroorganizmi, kar pomeni, da lahko povzročijo prebavne težave ali celo hude oblike bolezni. Da se izognemo tovrstnim težavam, je izjemno pomembno, da tele dobi zadostne količine kakovostnega mleziva, čimprej po rojstvu.
V prvem tednu življenja, zlasti prve 3-4 dni, je zaželeno in koristno, da se teleta nadaljuje hraniti s kolostrumom in prehodnim mlekom tudi po prvem dnevu. Pravočasno (v prvih treh urah življenja) je potrebno dati zadovoljivo kakovost kolostruma (higiena in vsebnost imunoglobulina) v zadostni količini (3-4 litre, najpreprosteje s sondo za teleta) in še enkrat v naslednjih šestih urah (1-2 litra). Če kakovost kolostruma ni zadovoljiva, ali se kljub "zadovoljivi" kakovosti pojavi driska ali pljučnica v prvih dveh mesecih življenja, lahko poskusimo odkriti določen problem (npr. s testi za odkrivanje povzročiteljev v blatu teleta) in reagirati (npr. cepljenje proti rotavirusu in koronavirusu za krave).
Razvoj prebavnega sistema in prehod na trdo hrano
Približno dva dni po rojstvu se začne proizvajati klorovodikova kislina, ki poskrbi za nizek pH v siriščniku in s tem zagotavlja zaščito pred patogenimi mikroorganizmi. Pod vplivom encimov himozina in pepsina mleko v siriščniku koagulira in tvori čvrsto kepo, ki se počasi prebavlja. Teleta do starosti približno 10 dni lahko prebavljajo izključno mlečne beljakovine kazeine. Šele ko so starejša, so sposobna prebavljati tudi druge vrste mlečnih beljakovin. Da se koagulirano mleko v siriščniku popolnoma prebavi, je potrebno od 12 do 18 ur, zato teleta napajamo v razmiku 12 ur.
Pri prebavi mleka v siriščniku nastaneta koagulum (čvrsti del, kepa) in tekoči del. Tekoči del vsebuje sirotkine beljakovine in laktozo, ki se razgradi v glukozo in galaktozo in predstavlja vir energije. Sirotkine beljakovine se razgradijo v tankem črevesu do aminokislin. Čvrsti del vsebuje še ostale beljakovine in maščobe, ki se prebavijo pod vplivom encima lipaze. Encim lipaza se izloča s slino v ustih telet. Dlje časa, ko tele zauživa obrok mleka, več sline se proizvede in s tem se izloči več encima lipaze v slino, kar omogoča razgradnjo maščob že v siriščniku. Ta žleb nastane tudi pri napajanju telet z vedrom na cucelj.
Prva inokulacija vampa z bakterijami se začne z raziskovanjem teleta svoje okolice, npr. zauživanje slame iz nastilja. Prvo prežvekovanje in ruminacije pri teletih lahko opazimo že pri starosti dveh tednov. Prežvekovanje spodbuja nastajanje sline, ki vsebuje sečnino (vir dušika za vampove mikroorganizme) in sodo bikarbono (pufer, ki uravnava pH vampa in preprečuje zakisanje).
Vamp se bo dobro razvijal, ko bo tele zauživalo voluminozno krmo in koncentrate. Koncentrati vamp oskrbijo z ne-vlakninskimi ogljikovimi hidrati (škrob, sladkorji), ki fermentirajo do propionske in maslene kisline, spodbujajoč rast in razvoj vampnih resic. Voluminozna krma, kot je slama ali seno, spodbuja mešanje vampne vsebine in s tem delovanje vampa kot celotnega sistema.
Po prvih dveh do treh tednih pride do postopnega povečevanja vnosa trdne hrane, kar sproži intenzivnejši razvoj vampa (rast resic, krepitev trebušnih mišic, razvoj fermentacije v vampu). Splošno je tele zrelo za prekinitev napajanja, ko se v želodcu razvijejo resice, ki omogočajo absorpcijo hranil. Posredni pokazatelj razvoja vampa je konzumacija čvrste hrane (starter za teleta). Ko tele (ali skupina telet) zaužije vsaj 1,5 kg starterja za teleta v več zaporednih dneh, je to pokazatelj, da je v njegovem vampu dovolj sposobnosti za fermentacijo trdne hrane, proizvodnjo mikrobnih beljakovin in hlapnih maščobnih kislin, in tudi ustrezen razvoj vampnih resic za absorpcijo hranil.
Mlečni nadomestki in starterji za teleta
Mlečni nadomestki na osnovi posnetega mleka v prahu vsebujejo beljakovine kazeine, zato je izjemnega pomena, da mlečni nadomestki za novorojena teleta vsebujejo posneto mleko v prahu in ne samo sirotke v prahu. Če je cilj oddati čim več mleka mlekarni, preprečiti prenos določenih nalezljivih bolezni (npr. paratuberkuloza) ali zmanjšati tveganje za drisko zaradi sprememb v sestavi mleka, lahko že v prvem tednu začnete uporabljati mleko za teleta (mlečni nadomestek). V tem primeru mora ta izdelek imeti posebno kakovost oziroma primernost za to najzgodnejšo fazo življenja teleta in sposobnost izkoriščanja hranilnih snovi (npr. beljakovine izključno izvora iz mleka, po možnosti pa dodatek posušenega kolostruma in druge specifične sestavine, ki podpirajo zdravje telet).
Za lažje delo in optimizacijo vzreje telet se uporabljajo tako imenovani »TMR starterji« za teleta, ki so dopolnilne krmne mešanice, vključno z vlakninsko krmo in koncentrati. Starterji za teleta, kot so LactaFlex in LactaSto, vsebujejo vsa hranila, potrebna za pravilen razvoj vampa. Sestavljeni so iz koncentratov v obliki peletov in kosmičev ter voluminozne krme (slame), z dodano melaso za boljši okus in povečano konzumacijo. LactaFlex je primeren za teleta od 7. dneva starosti do enega meseca, nato pa ga nadomestimo z LactaSto.
Za teleta je pomembno, da pijača gre v sirišče in ne v vamp, ki je v zgodnji fazi nefunkcionalen. Aktiviranje požiralnikovega žleba je ključno in je odvisno od temperature pijače ter načina pitja. Pomembno je, da tele iztegne vrat podobno, kot bi sesalo mleko neposredno iz vimena krave, zato je potrebna primerna višina vedra z dudo za napajanje. Počasno pitje zagotavlja, da se mleko v siriščniku popolnoma koagulira in se pripravi na nadaljnjo prebavo v črevesju, poleg tega pa tele proizvaja slino, ki zagotavlja dodaten pozitiven učinek.
Danes se uporabljajo pri krmi telet starterji različnih struktur: mokast, teksturiran z določeno količino vlaknin ali brez njih. Zaželeno je, da ima starter večjo granulacijo delcev, da vsebuje večja zmleta ali pretlačena zrna ali celo del celih žitaric, npr. koruza. Če vsebuje vlaknine, kot je suh TMR za teleta, morajo biti te brez prahu in najboljše kakovosti, ter dovolj kratke, da jih teleta zlahka zaužijejo.
Teletina v primerjavi z mesom težjih telet
Definicija teletine
Teletina je meso govedi, ki so stare od 3 tednov do 8 mesecev in tehtajo do 185 kg. Gre za meso telet v starosti od 6 do 9 tednov, običajno krmljenih z mlekom, ki so pila le mleko.
Specifike mesa telet
Meso telet je rožnate do svetlo rožnate barve, mastnega tkiva skoraj ni. Površina mesa je nežna in gladka, vendar čvrsta na dotik in ima značilen vonj, ki spominja na mleko oziroma na mlečno kislino. Meso teletine je sočno z rahlo sladkastim okusom. Vezno tkivo je zelo rahlo, mastnega tkiva skoraj ni. Ima 2 do 3 krat tanjša vlakna od govedine, zato je lahko prebavljivo. Zaradi vseh teh lastnosti je teletina priporočljiva za dietno prehrano. Vsebuje veliko beljakovin, vitamina B, niacina in cinka. Telečji file je najdražji in najboljši kos mesa.
Telečje meso je primerno za najrazličnejše jedi in je izredno mehko, zato se kosi hitro pripravijo, bodisi s kuhanjem ali pečenjem. Teletina je tudi osnova za mnoge jušne osnove, pripravljene iz blanširanih telečjih kosti (čeprav se včasih blanširanje izpusti). Kosi, kot so vrat, prsi in trebuh, so prav tako priljubljeni.
Pitanje telic: Sodoben pristop k pridelavi mesa
Razlogi za pitanje telic
V zadnjih letih se tudi v Sloveniji rejci odločajo za pitanje telic. Za to se odločajo iz različnih vzrokov. Nekateri zato, ker imajo težave z nabavo bikcev, ki imajo v večini primerov tudi višjo nabavno ceno kot telice, drugi zato, ker imajo s telicami manj težav. Telice so po navadi mirnejše, posledično je med živalmi manj poškodb, manj stroškov za veterinarske storitve, manj izgub ušesnih številk in s tem tudi stroškov z nadomestnimi številkami. Telice so tudi primernejše za rejce, kjer imajo manjše objekte oziroma prostorsko stisko v hlevih.
Dejavniki vpliva na kakovost mesa telic
Na rezultate pitanja telic vpliva veliko dejavnikov, še zlasti če pri pitanju telic zasledujemo poleg ekonomike tudi čim boljšo kakovost mesa. Med pomembnejšimi vplivi na kakovost mesa so poleg prehrane in spola tudi genetika oziroma pasma, pogoji in sistem reje ter starost in telesna masa ob zakolu. Meso telic je lahko svetlejše rdeče barve, ima nežnejša mišična vlakna in višjo vsebnost maščob, ki je fino porazdeljena med mišičnimi vlakni. Tako meso je bolj mehko in sočno, posledično tudi bolj aromatično. Vse več potrošnikov povprašuje po takem mesu.
Pasme primerne za intenzivno pitanje
Pomembnejši vpliv na rezultate pitanja imajo zagotovo genetika oziroma pasma. Za intenzivno pitanje so primerne predvsem terminalne mesne pasme, npr. limuzin, šarole, belgijsko beloplavo govedo in Blonde d'Aquitaine, ki imajo srednjo do visoko zahtevnost za krmljenje, velik do srednje velik okvir in zelo dobre priraste. Sledijo kombinirane pasme, npr. lisasta in rjava pasma z nekoliko manjšim okvirjem, srednjo zahtevnostjo za krmljenje in dobrimi prirasti. V zadnjih letih so se tudi v Sloveniji pojavile še nekatere angleške mesne pasme, npr. rdeči in črni angus, galloway in škotsko višavsko govedo, ki so manjšega okvirja in srednje do nizko zahtevne za krmljenje.
Veliko telic, predvsem iz tujine, je različnih križank mesnih in kombiniranih, včasih tudi mlečnih pasem. V večini pasme križank niso poznane, zato tudi ni vedno možno predvideti velikost okvirja, priraste, zamaščenost in kakovost mesa. Splošno znano je, da se z gospodarskim križanjem lahko poveča masa prirejenega mesa, neto prirasti, izboljša kakovost govejih trupov in polovic ter mesa.
Vpliv kakovosti krme
Rezultati pitanja so odvisni tudi od kakovosti osnovne krme. Za dobre rezultate in čim boljšo ekonomiko pitanja je v prvi vrsti pomembno, da pridelamo kar se da najboljšo osnovno krmo. Zelo priporočljivo je, da se vsa krma, ki jo vključimo v obroke, tudi analizira, saj je le tako možno izračunati optimalni obrok.
Skrb za dobrobit živali in zakonodaja
Splošne določbe za zaščito živali
Slovenija je z vstopom v EU svojo zakonodajo uskladila z zakonodajo EU. Leta 1999 je bil sprejet Zakon za zaščito živali, ki je osnova za sprejemanje podzakonskih aktov. Pomemben je Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali (Ur.l. RS, št. 41/2003, 117/2004), ki določa minimalne pogoje za zaščito rejnih živali, vključno z govedom. Skrbnik živali mora storiti vse, da živalim zagotovi dobro počutje, preprečevati mora vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju. Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene, tako da se prepreči njihovo nepotrebno trpljenje. Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali. Skrbnik živali mora voditi dnevnik, v katerega vpisuje uporabo zdravil, evidenco o zdravljenju živali in pogine.
Izdelki, ki niso predpakirani, morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živil. Če je meso razvrščeno po kategorijah (Meso goveda je v prometu kot meso I., II. in III. kategorije), mora biti na označbi jasno navedeno, v katero kakovostno kategorijo meso spada, ali pa mora biti etiketa v barvi, kot jo določa zakonodaja.
Pomen gibanja in socialnega vedenja
Gibanje telet je potrebno za normalen razvoj kosti in mišic. Pogostost in trajanje gibanja sta pogojena z načinom reje. Teleta so v naravi zelo ranljiva pred plenilci, zato že biološko funkcionirajo tako, da so prilagojena za prepoznavanje nevarnosti in da ji znajo ubežati. Teleta zaznajo kot potencialno nevarnost nenadne dogodke ali približevanje drugih živali in ljudi.
Teleta zelo zgodaj po rojstvu poskušajo dobiti hrano, kar se kaže v njihovem obnašanju z močno potrebo po sesanju. Če mleka ne dobijo iz pravega ali umetnega seska, sesajo druge predmete. Potreba telet ni samo poln želodec kolostruma ali mleka, ampak potešitev želje po sesanju. Sesanje je pomembno za sproščanje gastrointestinalnega hormona (oksitocina). Količina sproščenega hormona je pri zauživanju mleka iz vrča manjša kot pri sesanju pri materi.
Pri igri se teleta intenzivno gibljejo in oponašajo gibanja, ki v njihovi starosti še niso smiselna (potiskanje sovrstnikov, divjanje, skakanje in brcanje, napad, umik ter zaskakovanje), so pa pomembna za aktivnosti v kasnejšem obdobju. Pogostost igre je odvisna od okolja in je v omejenem prostoru zmanjšana na minimum.
Individualna in skupinska reja
Teleta naj bi ostala vsaj prvih 24 ur po telitvi v udobnem prostoru za telitve-porodnišnici (12m2) skupaj z materjo. Naravno lizanje teleta bolje stimulira krvni obtok in telička prevleče z zaščitnim slojem fiziološke mikroflore. Tudi za kravo je telitev v porodnem boksu, kjer ni privezana, zelo ugodna, saj telitev poteka lažje in hitreje, bolje se vzpostavi tok mleka in manj je težav s posteljico.
Če telet ne pustimo pri materi, jih vhlevimo do starosti 14 dni v skrbno nastlanih individualnih boksih. Priporočeno je, da telet ne vhlevimo v objekte, kjer so vsa tla rešetkasta ali na delno rešetkasta tla brez nastilja. Izjema so ležišča z gumiranimi rešetkastimi tlemi, kjer širina rež znaša 18-22 mm.
Velikost individualnega boksa je odvisna od dolžine reje. Stene višine 100 cm, običajno iz lesa ali vodoodporne lepljene plošče, morajo imeti reže za vidni kontakt s čredo. Sprednja stena je izdelana tako, da lahko nanjo obesimo vedro za napajanje z mlekom, vedro z vodo in košaro za seno. Ponavadi so tla individualnih boksov dvignjena za 30 cm nad tlemi in izdelana iz lesenih letvic (rešetk), s pohodno širino 8 cm in širino rež 2 cm. Prekrita morajo biti z dovolj debelo plastjo suhega in čistega nastilja. Minimalne talne površine so določene glede na težo živali:
| Teža živali | Minimalna talna površina na žival (m²) |
|---|---|
| manj kot 150 kg | 1,5 |
| 150-220 kg | 1,7 |
| 220 kg in več | 1,8 |
Skupinska namestitev telet ne velja za kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 5 ali manj telet in tista, kjer so sesna teleta ob materi (prosta reja krav dojilj). Določba o namestitvi telet je začela veljati za novozgrajene ali prenovljene objekte 1. 1. 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za rejo telet pa se je začela uporabljati 1. 1. 2007.
Teleta lahko zelo uspešno redimo v skupinskih rejah, ki so z enim prostorom urejene na globoki nastilj ali z več prostori, kjer sta krmilni in ležalni prostor ločena. Namesto nastilja v ležalnem območju, se lahko zaradi sistema odgnojevanja, odločimo za ležalne bokse z gumijasto oblogo ali nastiljem. Pri skupinski reji je priporočljivo, da v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom in nekaj časa potem, teleta fiksiramo v krmilni pregradi, da preprečimo željo po medsebojnem sesanju, ki po napajanju hitro pojema. Teleta naj potem ne ostanejo fiksirana v pregradi dlje kot 10 minut.
Zahteve glede namestitve in okolja
Teleta v objektih ne smejo biti v stalni temi. Zagotovljena mora biti zadovoljiva naravna ali umetna osvetlitev v jakosti najmanj 80 lux-ov. V primeru umetne osvetlitve, mora ta ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od 9 do 17 ure. Vsa teleta v objektu morajo biti vsaj 2-krat dnevno pod kontrolo skrbnika. Teleta je praviloma prepovedano privezovati. Privezovanje je dopustno le v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot 1 uro. Privezi teletom ne smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati morajo nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa. Določba o privezu telet je za vse reje začela veljati 1. 1. 2007.
Tla teletom ne smejo povzročati poškodb, bolezni in neugodja. Vsa teleta morajo imeti neomejen dostop do ležišča, ki mora biti udobno, čisto in suho in ne sme škodljivo vplivati nanje. Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov, je potrebno zagotoviti čist, suh in za zdravje telet neoporečen nastil. Bokse, opremo in posode za teleta je treba redno čistiti in razkuževati.
Teleta na okoliške temperature niso zahtevna, zato jih lahko ob dobri oskrbi in prehrani redimo na prostem ali v hlevih z zunanjo klimo tudi pozimi (lesena zavetišča, igluji, hlevi z odprto prednjo stranjo). Teleta naj bodo vhlevljena na svetlih, sončnih mestih v hlevu, zaščitena pred prepihom, potrebujejo pa veliko svežega zraka. Nenadne in velike temperaturne spremembe je potrebno preprečiti, če teleta nimajo možnosti, da se zatečejo v zaščiteno območje (izolirane škatle s pokrovi). Živali potrebujejo čist, suh in bogato nastlan ležalni prostor in zanesljivo zaščito pred dežjem in snegom.
Prehranske zahteve
Pri napajanju telet je treba upoštevati naslednje:
- Teletom se mora zagotoviti ustrezna prehrana, primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in fiziološkim potrebam.
- Krma za teleta mora vsebovati dovolj železa, ki zagotavlja povprečno vrednost krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l.
- Teleta, starejša od 2 tednov, morajo imeti na razpolago mrvo primerne kakovosti, tako da jo lahko zaužijejo po volji; količina mrve se zvišuje od 50 g do 250 g na dan za teleta od 8. do 20. tedna starosti.
- Teletom je prepovedano natikati nagobčnike.
- Vsa teleta morajo biti krmljena najmanj dva krat na dan.
Čeprav teleta dobijo prvi teden le tekočo hrano, je priporočljivo dajati vodo že v prvem tednu med obroki s tekočo hrano. Vodo je treba ponuditi teletom vsaj eno uro po hranjenju z kravjim mlekom ali mlekom za teleta. Prav tako, torej najkasneje do konca prvega tedna življenja, bi morali začeti hraniti teleta s trdo hrano. Najbolje je uporabiti plitke posode in dajati, zlasti na začetku, pogosteje (večkrat čez dan) manjše količine vedno svežega predstarterja in tudi svežo vodo.
Kakovost mesa in zdravje potrošnikov
Kakšno meso je zdravo, je odvisno od posameznika, vendar pa so nekateri tipi mesa objektivno boljši od drugih:
- Industrijsko goveje/telečje meso: Ni zdravo za nikogar, ne za nas, ne za okolje. Neetično oskrbovanje živali je kruto in poslabša kakovost mesa. Vsebuje mikotoksine in pesticide poceni žit, s katerimi so hranjene živali. Lahko vsebuje ostanke sintetičnih rastnih hormonov, antibiotikov in težkih kovin. Veliko je tveganja, da krave razvijejo okužbe, ki jih zdravijo z antibiotiki, le te pa ostanejo v mesu.
- Ekološko (Bio) goveje/telečje meso: Je organsko, vendar še vedno hranjeno z žiti. Prednost je, da ni pesticidov, antibiotikov ali rastnih hormonov. Vseeno lahko vsebuje mikotoksine z žit. Nizka vsebnost hranil. Še vedno velika vsebnost omega 6 maščobnih kislin, katere povzročajo vnetja. Kljub vsemu je to še vedno boljša izbira kot prva, a ne bistveno.
- Ekološko goveje/telečje meso pašne reje (na koncu hranjeno z žiti): Meso krav, ki so večino življenja hranjene s travo, vendar na koncu vseeno z žiti (npr. 8-10 tednov). 10 tednov hranjenja z žiti zmanjša vsebnost hranil in poveča vsebnost omega 6 maščobnih kislin. Vseeno je bolj etično in boljše za okolje.
- Ekološko goveje/telečje meso pašne reje: Govedo, ki je pozimi hranjeno s silažo in senom, ostalo leto s svežo travo. Visoka vsebnost hranil in protivnetnih maščobnih kislin. Nič antibiotikov, hormonov ali pesticidov. Dobro za okolje. To je definitivno najboljša izbira mesa, ki se včasih v ceni niti ne razlikuje od prejšnje, ali celo prejšnjih dveh. Terja samo nekaj raziskovanja, da ga najdemo. Če ga kupujete direktno od kmetov, je meso ugodnejše.
Teletina je meso, ki vsebuje veliko beljakovin, vitamina B, niacina in cinka. Zaradi nežnih tkiv, manjše vsebnosti vode kot govedina in lažje prebavljivosti je odlična za različne shujševalne diete. Teletina je tudi dobra za ljudi, ki želijo uživati kakovostno meso in hkrati izgubiti odvečno težo.