Slovensko meso dosega najvišjo raven varnosti in kakovosti. Kljub temu mu močno konkurira uvoz cenejšega mesa iz tujine. Pomanjkanje zavedanja o pomenu izbire lokalnega mesa, ki ima prednosti tako za kupca kot slovensko gospodarstvo in okolje, pa vodi k vse nižji ravni samooskrbe. Potrošniki s svojimi nakupnimi odločitvami vplivamo na to, kaj bomo jedli v prihodnosti in ali bomo ohranili slovensko podeželje ter kmetije.
Zakaj izbrati slovensko meso?
Kakovost, varnost in sledljivost
Ponudba slovenskega mesa kakovosti 4SI prinaša pomembne prednosti, kot so znano in sledljivo poreklo, večja svežina in hranilna vrednost. Zaradi strogega veterinarskega nadzora in omejene uporabe antibiotikov slovensko meso namreč dosega višje standarde nadzora, predvsem v primerjavi z neevropskimi državami, kar zagotavlja, da je v Sloveniji kupcem zagotovljena najvišja raven varnosti in kakovosti mesa.
Ob nakupu slovenskega mesa lahko v naših prodajalnah s pomočjo QR kode, ki jo najdete na prodajnem mestu, preverite, s katere kmetije izvira oziroma kateri predelovalec je pripravil mesni izdelek. Trgovec vam namreč ne sme prodati mesa brez "osebne izkaznice". Podatki o državi reje in zakola morajo biti vidni neposredno ob mesu v vitrini - na listku, tabli ali pa digitalnem zaslonu. Če teh podatkov ne vidite, jih zahtevajte. Tudi pri mesarju mora na primer pisati: »Reja: Slovenija, zakol: Slovenija«.
Prednosti kratkih dobavnih poti
Kratke dobavne poti prispevajo k večji svežini izdelka in tudi k njegovi kakovosti. Krajši transport in s tem krajša izpostavljenost živali stresu je namreč eden od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na kakovost mesa. Za Slovenijo so značilne kratke razdalje med kraji in s tem tudi kratke transportne poti še živih živali - to je pozitivno ne le za dobrobit živali, temveč tudi z vidika skrbi za okolje. Izbira za meso slovenskega porekla namreč pušča občutno manjši ogljični odtis v primerjavi z izbiro tujega mesa, ki prihaja iz drugih delov Evrope ali sveta.
Vpliv na gospodarstvo in okolje
Dejstvo, da kar 86 % slovenskih kmetijskih površin leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, onemogoča nastanek velikih kmetij, kot jih poznamo v tujini. Zato so za slovenski kmetijski prostor značilne majhne obdelovalne površine, kar vodi v manj intenzivno in bolj trajnostno kmetijstvo. To pa ima ugoden vpliv na kakovost hrane, ki jo proizvedemo. Izbira slovenskega mesa predstavlja okolju prijaznejšo in bolj trajnostno odločitev.
Stanje slovenske živinoreje in samooskrbe
Dominantne panoge in trendi
Zaradi hribovitega površja je živinoreja najbolj razširjena in najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Med živinorejskimi panogami v naši deželi na sončni strani Alp prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in ostale panoge.
Paradoks uvoza in izvoza
Medtem ko v Sloveniji svinjine pridelamo najmanj, je povpraševanje po njej največje, zato moramo večino prašičjega mesa uvoziti. Na drugi strani pa smo z govedino in perutnino nad samooskrbo, kar pomeni, da ju pridelamo več, kot ju porabimo. Govedine in perutnine torej proizvedemo več kot dovolj za naše potrebe, kljub temu pa se v Sloveniji proda tudi nemalo govedine in perutnine tujega porekla. Tako prihaja do paradoksa, da morajo slovenski kmetje in pridelovalci mesa veliko kakovostnega slovenskega mesa izvoziti v tujino, obenem pa se v Slovenijo uvaža cenejše tuje meso, ki pogosto ne zagotavlja tako visokih standardov predelovanja, kot jih imamo pri nas.
Upadanje kmetijskih gospodarstev
Ob začetku tega tisočletja smo imeli v Sloveniji 86.467 kmetijskih gospodarstev, leta 2020 pa je bilo teh le še 68.331. Pri tem je opazen predvsem trend upadanja malih in srednje velikih (družinskih) kmetij. Tudi zato naj pri izbiri mesa cena ne bo edino merilo, temveč pri nakupni odločitvi upoštevajmo njegovo poreklo in dajmo prednost mesu slovenskega porekla.
Vpliv potrošnikovih odločitev
Ohranjanje podeželja in prehranske neodvisnosti
Dajanje prednosti mesu tujega porekla prispeva k opuščanju kmetijske dejavnosti v Sloveniji, kar lahko vodi v slabšanje prehranske neodvisnosti države. Večina strokovnjakov zagovarja stališče zmernega prehranjevanja, s poudarkom na kakovosti in lokalnem poreklu živil. Še posebej izrazito je to pomembno, ko govorimo o mesu in mesnih izdelkih. Slovenci smo namreč precej veliki ljubitelji mesa, zato je še kako pomembno, da kot kupci pri svojih nakupih podpremo domače pridelovalce in predelovalce ter posegamo po kakovostnem mesu in mesnih izdelkih lokalnega porekla.
Trajnostna in okolju prijazna izbira
Z lastnim zgledom pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane prenašamo tudi na naše otroke in snujemo dobre temelje, da bodo tudi sami gradili trdne, povezane in na partnerskem odnosu temelječe verige preskrbe s kakovostnim lokalnim mesom ter hrano nasploh. Pomemben delež lahko k vseslovenskemu ozaveščanju o pomenu lokalih izdelkov prispevajo tudi gostinci, saj Slovenci praviloma radi uživamo v pestri gostinski ponudbi.
Označevanje mesa in rib: Vodnik za potrošnike
Razlikovanje med slovenskimi in uvoženimi izdelki
Potrošniki se vse pogosteje sprašujejo, kaj dejansko jedo in kako se znajti v poplavi oznak, ki so včasih bolj marketinške kot informativne. Potrošniki verjamejo, da je meso v mesnici, ki leži nepakirano v vitrini, avtomatsko bolj sveže in domače. Bralec nas je nedavno opozoril na pogosto prakso trgovcev, kjer je meso označeno zgolj s skopo navedbo »Poreklo: EU« ali pa je opremljeno s slovenskimi simboli, čeprav žival morda nikoli ni stopila na slovenska tla.
Bodite pozorni na razliko med »Poreklo: Slovenija«, kar pomeni, da je bilo vse opravljeno pri nas, in ločenimi navedbami, kot je »Reja: EU, zakol: Avstrija«.
Strogi predpisi za govedino
Če kupujete govedino, so pravila najstrožja. Zaradi preteklih kriz, kot je bila bolezen norih krav, zakonodaja pri govejem mesu ne dopušča skrivanja. Ko kupujete govedino, torej ne iščite le ene države. Na etiketi morajo biti nujno navedeni štirje podatki: država rojstva, država reje, država zakola in država razseka. To pomeni, da splošna in nejasna oznaka, kot je »Žival vzrejena v EU«, pri govejem mesu ni dovoljena. Trgovec mora biti konkreten.
Pravila za svinjino, perutnino, ovčje in kozje meso
Pri svinjskem, perutninskem, ovčjem in kozjem mesu so pravila nekoliko drugačna, kar pogosto zmede kupce. Zakonodaja takšno oznako dopušča v specifičnih primerih. Če je bila žival vzrejena v več državah članicah in v nobeni ni preživela predpisanega obdobja (kar je odvisno od teže in starosti), lahko trgovec uporabi oznako »Žival vzrejena: v več državah članicah EU«. To pomeni, da so žival med rejo selili.
Posebnosti označevanja rib in morskih sadežev
Pri prodaji rib in morskih sadežev je več reda kot pri mesu. Evropska zakonodaja namreč določa, da mora kupec ob vsaki ribi prebrati slovensko trgovsko ime in latinsko ime ter podatek, ali je bila riba ulovljena ali vzgojena. Pri ulovljenih ribah morata biti navedena še ribolovno območje in ribolovno orodje; to pomeni, da mora kupec izvedeti, v katerem morju so to ribo ulovili in s kakšnimi mrežami. Svetovna morja so razdeljena na ribolovna območja in oštevilčena. Severovzhodni Atlantik ima, denimo, oznako 27 FAO, Sredozemlje pa 37 FAO. Če želimo kupiti »domače« ribe iz Jadranskega morja, pa moramo v ribarnici iskati oznako 37.2.1. Primer zgledno označenega zabojčka sardel: sardela, Sardina pilchardus, Jadransko morje (37.2.1 FAO), obkroževalne mreže. Pri gojenih ribah pa mora biti navedena država, iz katere prihajajo.
Ribiški inšpektor pri prodajalcu rib preveri tudi številko lota, ki je sicer kupec ne vidi: ta številka se mora ujemati s tisto na dokumentih. Podobno je v restavracijah. Če gostinec kupi svežo orado, jo očisti in zamrzne, morajo biti na vrečki napisani številka in datum dokumenta ter ime dobavitelja, da se da natančno ugotoviti, od kod je ta riba.
"Sive cone" pri predelanih mesnih izdelkih
Največja "siva cona" ostajajo predelani izdelki - salame, hrenovke, šunke. Kaj to pomeni v praksi? Če kupite »kmečko salamo«, proizvajalec ni dolžan napisati, od kod je meso, razen če na embalažo napiše »Proizvedeno v Sloveniji« ali nariše slovenske simbole. V tem primeru mora (v istem vidnem polju!) pojasniti, da je surovina iz druge države. Inšpektorji priznavajo, da se pri nadzorih srečujejo tako z napačnim označevanjem kot s pomanjkljivo dokumentacijo.
S 1. januarjem letos je začel veljati novi zakon o hrani, ki uvaja red pri uporabi slovenske zastave. Poleg tega morajo biti takšni izdelki del shem kakovosti, denimo izbrana kakovost - Slovenija, ekološki pridelek in podobno. To pomeni, da trgovec ne sme več »lepiti« slovenske zastave na izdelek zgolj zato, ker je bil prepakiran v Sloveniji.
Shema "Izbrana kakovost - Slovenija"
Kaj je "Izbrana kakovost"?
»Izbrana kakovost« je nacionalna shema kakovosti, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom, ki dosegajo višje standarde kakovosti. Lastnosti takšnih živil se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu. Vsi ti kriteriji so zapisani v specifikacijah, ki so namenjene različnim kategorijam živil.
Kriteriji in prednosti sheme
Živila, ki so pridelana in predelana v skladu s temi kriteriji, pridobijo znak »izbrana kakovost - Slovenija«. Ta označuje pridelke in izdelke iz perutninskega, govejega in prašičjega mesa, mleko in mlečne izdelke ter sadje in izdelke iz sadja, ki so pridelani in predelani v Sloveniji ter so deležni dodatnih, strožjih kontrol. Potrošniki imamo tako zagotovilo, da so meso, mesni izdelki in pripravki s tem znakom slovenskega porekla. Hkrati pa imamo jamstvo, da smo kupili živilo preverjene kakovosti. V kategoriji mesa to pomeni, da so bile živali rojene in rejene v Sloveniji, prav tako je bila tu izvedena tudi predelava mesa. Meso s to označbo je preverjeno kakovostno in podvrženo neodvisni kontroli.
Rejci in predelovalci mesa morajo biti za pravico do uporabe znaka certificirani in so podvrženi rednim letnim kontrolam neodvisnih certifikacijskih organov. Potrošniki imamo tako zagotovilo, da so meso, mesni izdelki in pripravki s tem znakom slovenskega porekla. Hkrati pa imamo jamstvo, da smo kupili živilo preverjene kakovosti.
Kaj je namen sheme »izbrana kakovost«?
Vloga verige vrednosti: od rejca do trgovca
Za sektor mesa velja, da se lahko v shemo »izbrana kakovost« vključujejo rejci, predelovalci mesa in tudi trgovine. To pomeni vse člene v verigi, od rejcev in predelovalcev na kmetijah, do klavnic in mesnopredelovalnih obratov ter ne nazadnje tudi trgovskih podjetij. Vse to prispeva k jasni sledljivosti mesa, ki ga najdemo na policah trgovin. Rejci in predelovalci, ki so vključeni v shemo izbrana kakovost, ter trgovska podjetja, ki tržijo meso z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« morajo upoštevati zahteve iz specifikacije za meso. Pri ugotavljanju skladnosti so podvrženi rednim in izrednim presojam usposobljenih presojevalcev iz neodvisnih certifikacijskih organov, ki v postopku nadzora ugotavljajo, ali so določila in pogoji iz specifikacije dosledno upoštevani. Šele po uspešno opravljeni presoji rejci oziroma predelovalci pridobijo certifikat.
Ana Le Marechal, direktorica Direktorata za hrano na Ministerstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pojasnjuje: »Znak »izbrana kakovost - Slovenija« je zagotovilo, da so meso in izdelki iz mesa proizvedeni po zahtevah specifikacije za sveže, ohlajeno in zmrznjeno goveje, prašičje in perutninsko meso z označbo »izbrana kakovost - Slovenija«, ki jo je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Zanesljivost neodvisnih kontrol
Kriteriji se za vsako vrsto mesa razlikujejo. Na splošno pa morajo rejci in predelovalci govedine in teletine pa tudi prašičjega in piščančjega mesa posvečati posebno pozornost krmi živali, upoštevati dovoljen transportni čas in poskrbeti za ustrezno zdravstveno varstvo živali. Kriteriji iz sheme izbrana kakovost so osnova, da lahko potrošniki mesu z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« zaupamo. Kakovostna krma, kratki transportni časi, večja skrb za živali, vse to pripomore k visoki kakovosti mesa na našem krožniku.
Dobrobit živali kot dejavnik kakovosti
Pomen etične reje
Z izvajanjem ukrepa Dobrobit živali skrbimo za izboljšanje razmer, v katerih živali živijo in posledično za izboljšanje njihovega počutja. Zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil sta pomembna cilja, ki ju skuša doseči večina razvitih držav. Farme Ihan so skupaj z večino svojih kooperantov v letu 2014 sprejele ukrep Dobrobit živali in izvajajo nadstandardne oblike reje živali. Družba Farme Ihan d.d. v okviru uresničevanja ukrepov skupne kmetijske politike izvaja aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Te se sofinancirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Vpliv na razvoj podeželja in trajnostno prihodnost
Prednosti kratkih nabavnih verig
Koristi kupovanja lokalno pridelanega mesa so daljnosežne. Zaradi dobave mesa iz naše bližine živali niso prepotovale na tisoče kilometrov, kar prinaša prednosti potrošnikom in okolju. Hrana iz kratkih nabavnih verig ima v primerjavi s hrano, ki prihaja iz drugih koncev sveta, lepši videz, bolj poln okus in je bolj sveža.
Skupna odgovornost za samooskrbo
Cilj je samooskrba, ki temelji na kakovosti. Da bo sistem samooskrbe s hrano dolgoročno uspešen, je potrebno sodelovanje vseh akterjev v verigi: od kmeta do končnega potrošnika. Kmetje morajo zagotoviti dobre pogoje reje, izvajati vse potrebne biovarstvene ukrepe in spremljati zdravstveno stanje živali. Na ta način zagotavljajo kakovostno surovino domačim mesnopredelovalnim obratom za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. Trgovina mora graditi dolgoročna zavezništva s slovenskimi proizvajalci in njihove izdelke prenašati na zveste kupce, na državi pa je, da spodbuja prakse v verigi oskrbe s hrano, ki družbi dolgoročno koristijo. Lokalna pridelava zagotavlja tudi razvoj kmetijstva in poseljenost podeželja ter ohranja samooskrbo Slovenije s kakovostnim mesom. Potrošniki pa s svojimi vsakodnevnimi nakupnimi odločitvami krojimo prihodnost pridelave in predelave mesa v Sloveniji.
Mesne dobrote nas razveseljujejo skozi celo leto. Naj bo vodilo pri naših nakupih mesa, mesnih izdelkov in pripravkov prepoznavni smeško »izbrana kakovost - Slovenija«. Meso iz sheme izbrana kakovost je posebej označena tudi v trgovini. Potrošniki lahko preprosto sledimo znaku, ki ima obliko smeška.
tags: #meso #slovenskega #porekla