Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev, ki se je razvila in oblikovala na območju širše Dolenjske in južne Štajerske ter se ohranila na območju Krškega polja. Pasma je izjemno odporna in prilagojena skromnim pogojem reje, kar vključuje tudi rejo na prostem.
Zgodovina in značilnosti pasme
Prvi znani zapis o pasmi sega v sredino 19. stoletja. Rohrman je obširneje opisal in poimenoval pasmo v Kmetijskih novicah leta 1899. Med drugim je zapisal, da so prašiči na Krškem polju po zunanjosti, barvi in drugih lastnostih zelo izenačeni ter se jih zlahka loči od ostalih pasem. V starejših zapisih v literaturi je imenovan tudi kot črnopasasti, ali samo pasasti oziroma prekasti (tudi prekec). Ime pasme je vezano na jugovzhodni del Dolenjske, kjer se je pasma razvijala in ohranila vse do danes. Rohrman (1899) je ob koncu 19. stoletja krškopoljskega prašiča natančneje opisal in ga tudi poimenoval. Avtor navaja veliko razširjenost prašičereje na spodnji Dolenjski, še posebno na območju Krškega polja, opozarja pa tudi na to, da je značilni barvni vzorec premalo, in da bi se pasma morala imenovati krškopoljski prašič.
Fizične značilnosti
- Značilnost krškopoljskih prašičev je črna barva s sklenjenim, enakomerno širokim belim pasom preko plečk in sprednjih nog.
- Širina belega pasu ne sme biti večja od širine plečk.
- Bela oziroma rožnata je lahko tudi rilčeva ploskev.
- Prašiči so imeli po sredini telesa belo liso, ki objema telo kot pas, kar jim je dajalo tudi ime.
- Zadnji konec telesa je bil povsem črne barve, prednji pa je bil bolj ali manj bel.
- Bele lise so bile lahko tudi po prsih, vratu, glavi in prednjih nogah.
- Glava je bila srednje dolga in bolj ozka z velikimi visečimi ušesi, čelo in rilec pa sta bila ravna.
Spremembe v zunanjosti skozi čas
Današnji krškopoljski prašič se po obliki ter velikosti glave in ušes precej razlikuje od prašiča, ki ga je opisal Rohrman. Glava je krajša, srednje velika, z dolgimi visečimi ušesi, linija čela in rilca pa je konkavna. Domneva se, da je to posledica oplemenjevanja z angleškima pasmama berkshire in cornwall ter deloma tudi z belo oplemenjeno pasmo (Eiselt in Ferjan, 1972).
Temperament in rejske lastnosti
- Po temperamentu so zelo mirne živali.
- Odlikujejo ga dobra ješčnost, velika sposobnost prireje masti in dobra kakovost mesa.
- Ima dobre materinske lastnosti in srednje dobro plodnost.
- Pasma je izrazito ekstenzivna, saj se je razvijala v skromnih pogojih.
- Posledica selekcije v takih razmerah so nekatere biološke značilnosti, ki pasmo odlikujejo: izredna odpornost, dobra prilagojenost na skromne razmere reje in prehrane, sposobnost izkoriščanja voluminozne krme, za skromne razmere zadovoljiva plodnost, dobre materinske lastnosti ter kakovost mesa.
- Pasma je bila odlikovana s krotkostjo, dobro plodnostjo in materinskimi lastnostmi ter dobro ješčnostjo in rastnostjo.
Ogroženost in ohranjanje pasme
Po drugi svetovni vojni je bila pasma krškopoljski prašič ogrožena zaradi vpeljevanja modernih pasem, omejevanja območja reje in pomanjkanja plemenskih merjascev. Na populacijo so vplivale tudi druge prisotne pasme prašičev na tem območju. Pasma je bila v letih 1970 -1990 povsem prepuščena ozkemu krogu rejcev, ki so z njo vztrajali in ni bila deležna nobenega sistematičnega rejskega dela. V letih 1990 - 1992 so bila opravljena poizvedovanja o ostankih krškopoljskega prašiča na Gorjancih, na območju Brežic in Krškega polja. Ugotovljeno je bilo, da so živali po zunanjosti precej neizenačene (Šalehar in sod., 1992). Gnezda so sorazmerno velika, preveč je mrtvorojenih pujskov, prevelik pa je tudi delež izgub do odstavitve, svinje imajo slabo vime, ob prvi prasitvi so v primerjavi s sodobnimi pasmami precej starejše. Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je precej inbridirana, stalne težave pa predstavlja nakup plemenskih merjascev.
Ukrepi za ohranitev
- Po letu 1991 je bil krškopoljski prašič uvrščen med ogrožene slovenske pasme domačih živali.
- Organizirana je bila genska banka, uvedena so bila osnovna rejska dela in dokumentacija ter odbira po zunanjosti.
- Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi posreduje Biotehniška fakulteta, ki izvaja naloge STRP (Slovenski program za varovanje in ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali).
- V letu 2004 je bilo izven izvornega geografskega območja prodanih kar nekaj plemenskih prašičev krškopoljske pasme. V kontrolo vključujemo tudi te nove reje, zlasti večje.
- Vse prašiče krškopoljske pasme individualno označujemo oziroma posamezno identificiramo z ušesno številko v levi uhelj, ki je osnovna identifikacijska številka.
Prvi glamPIG na Studencih že stoji, kmalu vse nared za prihod krškopoljskih prašičev
Kakovost in uporaba mesa krškopoljskega prašiča
Meso krškopoljskega prašiča je bilo v preteklosti osnova za izdelavo kranjske klobase in velja za sam vrh slovenske kulinarične dediščine. Posebna odlika mesa krškopoljcev je marmoriranost mesa, katera prinese polne in sočne okuse izdelkov. Meso je še posebej okusno, saj ima več medmišične maščobe. Maščobnokislinska sestava mesa in slanine krškopoljskega prašiča, vzrejenega na tradicionalen način (vključno s pašo), ugodneje vpliva na zdravje ljudi kot meso in slanina pitancev modernih pasem.
Uporabnost mesa
Meso je primerno za neposredno uporabo (pečenke) ali za predelavo v suhomesnate izdelke (salame, klobase, pršut …). Meso krškopoljskih prašičev in njihovih križancev je zelo primerno za predelavo v trajne izdelke. Z ustrezno oskrbo se lahko dosežejo dobri rejski rezultati in prideluje meso višje kakovosti.
Izdelki iz mesa krškopoljca
Krškopoljka je trajna suha mesnina, narejena iz mesa krškopoljskega prašiča, katerega mesnine zaradi svoje mehkobe, sočnosti in aromatičnosti slovijo kot odlične. K specifičnosti okusa in aromatičnosti prispevajo predvsem očesu nevidni snopiči maščobnih vlaken znotraj mišičnega tkiva. Krškopoljka je leta 2017 prejela srebrno nagrado na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Suhomesnati proizvodi Grajskih mesnin so izdelani iz mesa z lokalnih kmetij z dolenjske strani Save. Salame so narejene ročno, zato lahko njihova teža rahlo odstopa (posamezna salama tehta približno 500 g). Pri teži posameznega kosa lahko pride do majhnih odstopanj.
Sestavine za izdelavo izdelkov iz krškopoljca
- Krškopoljka (trajna suha mesnina): svinjsko meso krškopoljca I. in II. kategorije, goveje meso I. kategorije, slanina krškopoljca, nitritna sol, poper, česen, sol.
- Ekološka kmetija Zabukovec (reja krškopoljskih prašičev): Sestavljena iz svinjine, govedine in slanine. Najboljši izbor mesa in slanine, ki ni mlet, ampak je rezan na kocke.
- Sestava z divjačino: Sestavljena iz svinjine, divjačine (medved, jelen) in slanine.
- Pasterizirana mesnina: sol, konzervans (E250), dekstroza, začimbe. Hraniti pri temperaturi od 4 do 8 °C.
tags: #meso #krskopoljskega #prasica #nova #vas