Ta pisana, nasitna in slastna jed je klasična mehiška specialiteta, ki se jo pogosto obogati z dodatno zelenjavo za polnejši in bolj hranljiv obrok. Tradicionalno se ta jed uživa za zajtrk, saj menda pomaga pri prebolevanju mačka. Je zelo enostavna za pripravo in navdušuje z aromo začimb, svežih dišavnic in sladkega paradižnika.
Sestavine in priprava zelenjavne omake
Za pripravo te jedi je osnova okusna paradižnikovo-zelenjavna omaka, ki je fantastična že sama po sebi in jo lahko postrežemo tudi s testeninami, njoki, polento ali rižem.
Izbira zelenjave
Uporabi se lahko raznoliko zelenjavo, ki je pri roki. Namesto specifičnih vrst se lahko dodajo bučke, paprike, gobe ali pa se pripravi odlična jed zgolj s čebulo in paradižnikom. Osnovna mehiška kulinarika se opira na čilije, fižol in koruzo, ki so se jim s prihodom Špancev v 16. stoletju pridružili še pšenica, meso udomačenih živali (govedina, svinjina, perutnina), začimbe (cimet, klinčki, zvezdasti janež, vanilija, koriander ipd.) in mlečni izdelki.
Postopek kuhanja omake
- V večji ponvi segrejte dve žlici olja in na segretem zmehčajte čebulo.
- Nato dodajte jajčevec in ga popecite, da se zmehča.
- Dodajte česen, feferon, kumin in čili ter pražite še minuto, da česen zadiši.
- V ponev stresite svež paradižnik, premešajte in kuhajte, da se paradižnik razpusti.
- Nato dodajte še paradižnikovo kašo ter kuhajte nekaj minut, da se ustvari svilnata omaka.
Kumin ni obvezna sestavina, je pa naravnost fantastična in lahko obrne kulinarični svet na glavo. Pomembno je, da se ga ne zamenjuje s kumino.
Priprava jajc
Jajca skuhajte po svojem okusu - lahko so bolj tekoča ali pa čisto kuhana - v vsakem primeru so odlična.
Postopek poširanja jajc v omaki
- V svilnato zelenjavno omako z žlico naredite štiri manjše luknjice.
- V vsako nežno in previdno ubijte jajce.
- Vsak rumenjak malenkost posolite in popoprajte ter ponev pokrijte.
- Kuhajte toliko časa, da se jajca skuhajo - ponev večkrat odkrijte in preverite (čas kuhanja je odvisen od velikosti jajc).
Ko so jajca skuhana, jed okrasite in takoj postrezite. Ne pozabite na kos svežega kruha, s katerim morate pomazati vso omako do zadnje kapljice.
Mehiška kulinarika in njena raznolikost
Tradicionalna mehiška kulinarika je zaradi velikosti države in geografske raznolikosti zelo pestra in raznolika. V severnem delu uživajo veliko govedine in ovčjega mesa, v obmorskih krajih prevladuje morska hrana, jugovzhodna Mehika je znana po pikantni zelenjavi in piščančjih jedeh, odročne vasice v džungli pa slovijo po nenavadnih jedeh, v katerih se znajdejo celo klopotače, plazilci, pajki in številni drugi insekti.
Sveta trojica mehiške kulinarike
Kljub vsej raznolikosti pa veljajo fižol, koruza in čiliji (sveži ali posušeni) za nekakšno "sveto trojico“ mehiške kulinarike. Mehičani poznajo več kot 100 različnih vrst čilijev, za posamezne jedi pa navadno uporabljajo točno določeno sorto, saj bi druge sorte lahko povsem porušile usklajenost okusov.
Znamenite mehiške jedi
Mehiška kulinarika ne obsega le tacosov, enchilad, fajit, burritov in chimichangov. Ne moremo mimo znamenitega moleja, osnovne mehiške omake, ki jo največkrat postrežejo z mesom. Priprava omake je umetnost, recepti za najboljše moleje pa so skrivnost, ki se prenaša iz roda v rod. Osnova priljubljene omake je seveda čili, ki se mu dodajo številni dodatki, kot so česen, čebula, semena bikse, različne začimbe, suho sadje, oreščki, kakav ali čokolada. Najbolj znana in priljubljena je zagotovo omaka mole poblano, ki jo Mehičani pripravljajo ob vseh posebnih priložnostih in praznikih, zlasti na jugu in v osrednjih pokrajinah države.
Tortilje Mehičani uporabljajo namesto kruha.
Zdravilni učinki sestavin v mehiški kuhinji
Sestavine, ki so pogosto prisotne v mehiški kulinariki, so bogate z vitamini in minerali, ki prispevajo k dobremu počutju in zdravju.
Prednosti koruze, fižola in paradižnika
- Koruza: Bogata z energijo za možganske in živčne celice, izboljšuje spomin in koncentracijo, vsebuje vitamine iz skupine B.
- Fižol: Bogat z vlakninami, ki pomagajo izločati slab holesterol iz telesa, vsebuje snovi, ki preprečujejo nastanek nekaterih oblik raka. Koristen je tudi pri visokem krvnem tlaku (z izjemo fižola iz pločevinke).
- Paradižnik: Vsebuje ogromne količine številnih antioksidantov, predvsem likopen, ki preprečuje raka na prostati in pomaga koži, da se upira UV-žarkom. Bogat je z vitaminom A in C, kar zmanjšuje tveganje za kardiovaskularne bolezni in diabetes II.
Učinki čilija
Čili ima neprecenljivo moč na metabolizem. Pomaga pri izgubi kilogramov, vendar je za večino ljudi preveč pekoč. Sto gramov čilija ima le 40 kcal (170 kJ) in je odličen vir kalija, železa, betakarotena ter vitamina C (144 mg), kar ga uvršča precej pred citruse.
Drugi koristni elementi
- Paprika: Bogata z vitaminom A in ogromnimi količinami antioksidantov.
- Bučke: Vsebujejo vitamine A in C ter minerale v sledeh, še posebej kalcij, magnezij in železo.
Ključne mehiške začimbe
Mehiška hrana je, vsaj za naš okus, precej pikantna, zato ni presenečenje, da se vse začne in konča pri čilijih in drugih aromatičnih začimbah.
Ancho čili
Čili ancho je posušen čili v prahu, pridobljen iz vrste poblano. Za razliko od drugih vrst je poblano rahlo sladkega in sadnega okusa, s pridihom slive, rozin in tobaka. Je vsestransko uporaben v mesnih jedeh, enolončnicah, juhah, solatah, prelivih in pomakah. Ancho čili lahko preprosto naredimo doma, potrebujemo le pravo vrsto čilija, ki ga posušimo in zmeljemo.
Janež
Janež sicer izvira iz vzhodnega Sredozemlja in jugovzhodne Azije, vendar je izjemno priljubljen tudi v Mehiki. Semena po videzu spominjajo na komarček ali koprc, njihov okus pa je sladek, rahlo pikanten in podoben koromaču. Čeprav ga boste našli tudi v slanih jedeh, kot je tradicionalna omaka mole, se dobro ujema s cimetom in vanilijo, zato ga pogosteje uporabljajo pri peki najrazličnejših sladic.
Listi avokada
Avokadovo drevo, ki izvira iz Srednje Amerike in Mehike, ima izjemno aromatične liste, ki jih predvsem v osrednji in južni Mehiki pogosto dodajajo k jedem za obogatitev okusa. Pred uporabo jih običajno popečejo, da sprostijo lešnikovo aromo in dajo nežen okus po janežu in sladkem korenu. Mladi listi so odlična začimba k pečenemu mesu, ribam na žaru, enolončnicam, solatnim prelivom in mehiškim zavitkom tamale.
Koriander
Koriander so v 16. stoletju v Mehiko prinesli kitajski delavci v rudnikih srebra. Zelišče, ki je sorodnik peteršilja in korenja, daje osvežilen okus, ki rahlo spominja na citruse. V mehiški kuhinji ga pogosto dodajajo k tacosom, salsam, mole omakam ter jedem na osnovi riža in fižola. Zanimivost koriandra je, da nekateri v njem zaznavajo okus po milu, za kar naj bi obstajale genetske predispozicije.
Mehiški origano
Mehiški origano in mediteranski, ki ga poznamo pri nas, sicer ne spadata v isto družino, imata pa podoben vonj in okus. Mehiški origano, ki je sorodnik verbene, je svetlejše barve in rahlo diši po citrusih. Odlično se poda k mesu ali ribam na žaru, juham, enolončnicam, salsam ter omakam s paradižnikovo osnovo. Pogosto ga kombinirajo s čiliji, kumino in papriko.
Mehiška vanilija
Mehiška vanilija velja za eno najbolj kakovostnih na svetu, njena zrna in stroki pa so tudi zaradi zapletene pridelave med najdražjimi. Največkrat se uporablja pri izdelavi slaščic, med drugim tudi za tradicionalni puding, imenovan Flan. Pomembno je, da se stroki oberejo, ko so še zeleni oziroma ko začnejo le rahlo rumeneti na soncu. Tako kot opraševanje tudi obiranje strokov na plantažah vanilje poteka ročno.
Piment (Jamajški poper)
Piment, imenovan tudi jamajški poper, izvira iz Latinske Amerike in Karibskega otočja. V okusu združuje dišečo aromo in okuse cimeta, ingverja, nageljnovih žbic in muškatnega oreščka, prav s temi začimbami pa se tudi lepo ujame v mesnih in zelenjavnih jedeh, napitkih in celo v sladicah.
