Kaj je informacija?
Informacija na splošno ni nič oprijemljivega, ampak je neposredno uporaben podatek, neko sporočilo, ki nas pouči o nekem dogodku, količini, stanju in podobnem, ki je podano za nadaljnjo uporabo. Prejemniku mora predstavljati nekaj novega, da mu poveča znanje in vpliva na njegove odločitve in ravnanje.
V kontekstu informatike je informacija osrednji pojem obravnave. Imeti mora svoj izvor (oddajnik) in ponor (sprejemnik), katerega doseže preko prenosnega kanala. Izvor oziroma oddajnik sama po sebi nimata nobenega pomena in predstavljata "mrtvo informacijo", saj informacije ne posredujeta naprej do ponora. Informacije so predmet obdelave v informacijskem sistemu in so v digitalni (številčni) obliki. V informacijski sistem oziroma računalnik pridejo v obliki podatkov preko oddajnikov oziroma tipal, kot so tipkovnica, mikrofon, igralna palica in podobno. Ko ti podatki postanejo predmet obdelave, se prelevijo v informacije.
Digitalni zapis podatkov
Informacije in podatki so v računalniku podani v dvojiškem, binarnem številčnem sistemu. Zapišemo jih z biti (ang. Binary Digit), ki zavzemajo le dve nasprotni si vrednosti: 0/1 oziroma da/ne. Več bitov skupaj tvori digitalno besedo, na primer:
- Štiribitna digitalna beseda (nible)
- Osembitna digitalna beseda (byte)
- Dvanajstbitna in šestnajstbitna digitalna beseda itd.
Razvoj in vrste medijev
Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis. V sodobni komunikaciji pa tudi radio, televizija in internet. Medijem, ki so dostopni širši javnosti, pravimo, da so množična občila (mass media).
Ločimo več vrst medijev:
- Mediji opazovanja in zaznavanja: mikroskop, teleskop, stetoskop.
- Mediji shranjevanja in obdelave: tisk, film, gramofon, kartice, digitalni nosilci.
- Mediji prenosa in komunikacije: pošta, TV-mreža, telefon, radio.
Zgodovinski pregled
Začetki tovrstnega sporočanja se pričnejo v obdobju mlajšega paleolitika, ko je človeštvo za sporočanje in izražanje uporabljalo tehniko poslikavanja jamskih sten za komuniciranje z onostranstvom. Kasneje v antičnem obdobju sporočanje seže dlje in postane hitrejše z izumom papirusa ter prvih poštnih služb v obliki slov. Največji preskok v zgodovini medij doseže v času renesanse z Gutenbergovim izumom tiskarskega stroja s premičnimi kovinskimi črkami. Izum tiskarskega stroja prične dobo masovne komunikacije ter občil, ki so dostopna širši javnosti. Z izumom radia, kina, televizije in interneta človeštvo vstopi v novo dobo.
Vpliv medijev na sodobno družbo
Danes se izraz mediji povezuje zlasti z elektronskimi mediji, internetnimi ali digitalnimi mediji, kot so spletna družbena omrežja, radio in televizija. Ti ponujajo širok spekter zamisli, dejavnosti, dogodkov in interesov ljudi sveta. V zadnjem stoletju so telekomunikacijska orodja ponudila možnost hitrega komuniciranja na dolge razdalje, uporaba elektronskih medijev pa nenehno narašča, zlasti zaradi razvoja mobilnih telefonov in računalnikov.
Medijska tehnologija omogoča državam v razvoju več možnosti za konkuriranje razvitim državam, vendar je razvoj informacijske tehnologije ter medijev še vedno osredotočen na potrebe zahodne družbe. Za spoznavanje delovanja medijev, njihovega vpliva na družbo in individualnosti se razvijajo številne prakse, kot je medijska psihologija, osredotočena zlasti na vpliv, ki ga imajo mediji pri našem zaznavanju ter razumevanju.
Moč medijev in socialna interakcija
Skozi zgodovino se je v propagandi pokazala neizmerna moč medijev v obliki nadzora mišljenja ljudi ter njihovega dojemanja sveta okrog sebe. Strategija medijev je povečati pozornost in prepoznavnost določene teme oziroma osebe, jo narediti pomembnejšo ali nepomembno, šele nato pa izpolniti našo potrebo po orientaciji.
Kljub zaskrbljenosti, da mediji zmanjšujejo zanimanje mladih za osebne stike, raziskave kažejo drugače. Študija, ki jo je opravil Berry Wellman, ugotavlja, da socialna medijska interakcija ne razdira medosebnih odnosov. Podatki razkrivajo, da se je kar 33 % vseh vprašanih spletnih uporabnikov povezalo s prijatelji bolje, 23 % pa jih je odgovorilo, da je internet izboljšal njihovo komunikacijo z družinskimi člani. Zlasti mladi ljudje (49 % v starosti od 18 do 29 let) so izkoristili socialne prednosti interneta za izboljšanje stikov.