Priprava domače marmelade je odličen način za ohranjanje sadja in uživanje v njegovih okusih skozi vse leto. Ta recept združuje hruške, jabolka, limone in pomaranče, kar ustvari bogato in aromatično marmelado.
Priprava osnovne hruškove marmelade
Začnemo s pripravo hrušk. Hruške operemo, jim odstranimo pečke in jih narežemo na koščke. Dodamo sladkor in limonin sok. V pokriti posodi jih pustimo v hladilniku do naslednjega dne. Ta postopek omogoča, da se sladkor bolje vpije v sadje in skrajša čas kuhanja.
Naslednji dan zmes dobro premešamo in zmeljemo. Pomembno je, da marmelado ustrezno dolgo kuhamo, da se sladkor popolnoma stopi in doseže želeno gostoto. Če se marmelada ne zgosti, je priporočljivo, da jo ponovno pristavimo na štedilnik in kuhamo, dokler ne doseže željene konsistence.
Če se marmelada izkaže za presladko ali preredko, je rešitev v ponovnem kuhanju. V lonec dodamo še limonin sok in kuhamo, dokler se marmelada ne zgosti. Sama se namreč ne bo dovolj zgostila, če je nismo dovolj dolgo kuhali ali če sladkor ni bil dovolj raztopljen.
Testiranje gostote marmelade
Kako preverimo, ali je marmelada dovolj kuhana? Na krožnik, ki ga predhodno ohladimo, damo žlico marmelade. Če se okoli kapljice nabere voda, je potrebno marmelado še nekoliko pokuhati.
Variacije in dodatki
Ta osnovni recept lahko nadgradimo z različnimi dodatki, ki popestrijo okus in aromo marmelade.
Uporaba drugih vrst sadja
Recept je prilagodljiv tudi za druge vrste sadja. Za češnjevo, jagodno, marelično ali breskovo marmelado se priporoča manj sladkorja, na primer 400 g sladkorja na 1 kg sadja, ter dva limonina soka. Dodatek muškatnega oreščka je primeren le, če je sadje manj aromatično, kot so nekatere vrste hrušk. Češnje, jagode, marelice in breskve imajo dovolj lastnega okusa.
Hruškova marmelada s cimetom
Hruškova marmelada s cimetom je okusna in aromatična zimska poslastica. Pred pripravo izberemo zrele, sladke hruške, po možnosti tiste, ki že rahlo gnijejo. Poškodovane dele sadja odstranimo. Mleti cimet lahko sadju dodamo 1-2 uri pred kuhanjem, da postane marmelada bolj aromatična. Med kuhanjem dodamo cimet in sladkor.
Marmelada iz jabolk, hrušk in citrusov
Za pripravo te marmelade narežemo hruške in jabolka na večje kocke. Limone olupimo, odstranimo belo kožico in jih nasekljamo. Po želji lahko dodamo tudi naribano limonino lupinico, vendar bodimo previdni, saj lahko povzroči grenkobo. Če uporabljamo ribez, mu odstranimo peclje in ga potresemo s sladkorjem. Vse sadje zmešamo skupaj, dodamo ribez ter kuhamo na srednji temperaturi, dokler ne zavre. Nato zmanjšamo ogenj in kuhamo še 40 minut.
Pomarančna marmelada
Pomarančna marmelada je namenjena sladokuscem. Za pripravo potrebujemo pomaranče, ki jih namočimo v mlačni vodi in zdrgnemo. Oranžno lupinico olupimo čim bolj tanko, pazimo, da odrežemo čim manj grenke bele lupine. Oranžno lupinico narežemo na tanke rezine in jo hitro prevremo v vodi, postopek ponovimo še dvakrat, pri čemer drugič dodamo sladkor. Olupimo pomaranče, jih narežemo na rezine in stehtamo. Razmerje med težo olupljenih pomaranč in sladkorja naj bo 2:1 (na 1 kg pomaranč dodamo ½ kg sladkorja), lahko pa količino sladkorja še zmanjšamo za manj sladko marmelado. V posodo stresemo olupljene pomaranče, posladkorjene lupinice, limonin sok, sladkor in po želji pomarančni liker. Marmelado zavremo in kuhamo na blagem ognju 60-75 minut.
Marmelada iz breskev in melone
Breskve za nekaj časa položimo v vrelo vodo, nato jih olupimo in odstranimo koščke. Melono olupimo in odstranimo koščice. Sadje narežemo na manjše koščke, jih zmešamo in damo v lonec. Vmešamo želirni sladkor. Marmelado odstavimo in vmešamo rum. Takoj jo pretočimo v čiste kozarce in jih zapremo s kuhanimi pokrovčki. Kozarce za 5 minut obrnemo na glavo.
Malinova marmelada z meto
Maline splaknemo v cedilu, jih damo v lonec, zmešamo s sladkorjem in pustimo stati, da se izloči sok. Meto drobno sesekljamo in dodamo malinam. Marmelado ob občasnem mešanju kuhamo približno 30 minut pri nizki temperaturi. Pred koncem vmešamo limonov sok. Pripravljeno marmelado prelijemo v čiste kozarce, jih tesno zapremo, obrnemo navzdol in pustimo približno 1 uro.
Marelice z orehi
Marelice operemo, odcedimo, osušimo in narežemo na majhne koščke. Dodamo želirni sladkor in dobro premešamo. Znižamo temperaturo in kuhamo približno 5 minut, da se zmes nekoliko zgosti. Polovico marmelade prelijemo v skuhane kozarce, v preostanek pa dodamo orehe.
Splošne informacije o marmeladi
Marmelada je sadni pripravek z veliko sladkorja, ki jo lahko naredimo skoraj iz katerega koli sadja. Najbolj znane so marelične, slivove, višnjeve, ribezove ter jagodne marmelade. Marmelada je primerna za uživanje na kruhu, kot namaz za palačinke, v različnih sladicah in še bi naštevali.
Marmelada je zelo star način konzerviranja sadja. Pretlačene sveže kose sadja kuhamo z dodatkom sladkorja. Med kuhanjem sadje želira, če ima na voljo dovolj kisline in pektina. Sladkor deluje kot konzervirno sredstvo, ki podaljša rok trajanja marmelade, saj poveča osmotski tlak in veže nase vodo, tako da le-ta ni na voljo mikroorganizmom. Ker sadje pogosto nima dovolj sladkorja, ga moramo pri izdelavi dodajati. Uporabimo lahko beli sladkor, melasni sladkor, kokosov sladkor, želirni sladkor in tako naprej.
Beseda marmelada izvira iz portugalske besede "mermelos", ki pomeni pasto iz kutin, podobno kot pasta iz pomaranč. Izvor marmelade sega v srednji vek.
Razlika med marmelado in džemom
Džem je mešanica sadja, pektina in sladkorja, ki jo na hitro prevremo, tako da sadje še obdrži svojo organsko obliko, a se dovolj razpade, da se lahko maže. Ko mešanica doseže temperaturo 104 stopinj Celzija, sadne kisline in pektin reagirajo s sladkorjem, kar ustvari gosto mazljivo zmes. Džem je ponavadi izdelan iz ene vrste sadja, najpogosteje iz jagodičevja, marelic, breskev ali hrušk. Nekaterim vrstam sadja, kot so jabolka, višnje, robide, slive in kutine, ni treba dodajati pektina, saj ga imajo dovolj.
Marmelada je izvorno narejena iz citrusov, pri čemer se združita lupina in notranji del sadeža. Tradicionalno se je delala iz grenkih španskih ali portugalskih pomaranč (sorte Seville), ki imajo veliko pektina in cenjeno grenko lupinico. Danes se marmelada dela iz številnih različnih citrusov, kot so limone, bergamotke, pomaranče, limete, grenivke, mandarine. Marmelada je gotova, ko kapljica vroče vsebine ne se več razleze, ampak se strdi. Če sadje ne vsebuje dovolj pektina, dodamo želirno sredstvo, najpogosteje želirni sladkor, pektin ali agar agar.
Znate li razliku između džema, pekmeza i marmelade?
Shranjevanje marmelade
Za dolgo obstojnost marmelade je ključno ustrezno shranjevanje. Vse kozarce in pokrovčke izperemo z vročo vodo in jih pustimo, da se odcedijo. Nato jih steriliziramo v pečici. Ko kozarce napolnimo z vročo marmelado, jih napolnimo do roba, dobro zapremo s pokrovčkom in jih obrnemo na glavo ter počakamo, da se vsebina ohladi. Rok uporabnosti nesteriliziranih kozarcev je približno 3 mesece, zato je priporočljivo, da jed porabimo čim prej.
Recepti za manj sladke marmelade
Za manj sladke marmelade, kjer želimo ohraniti intenziven okus sadja, lahko uporabimo Džemfix in le 1/4 sladkorja. Takšne marmelade je priporočljivo hraniti v hladilniku in jih porabiti v nekaj mesecih.
Kombiniranje sadja v marmeladah
Mešanje različnih vrst sadja v marmeladah lahko ustvari zanimive okuse. Na primer, dodajanje banane k jabolkom ali grozdju, jabolka k pomarančam ali pest bezgovih jagod ali borovnic lahko marmeladi doda lepo barvo in izboljša okus. Hruškovo marmelado je na primer dobro mešati z rabarbaro.
Pri pripravi marmelade iz zmrznjenega sadja sadja ni treba prej odtaliti. Le nekoliko ga prej pokuhajte, preden dodate sladkor, da izpari odvečna tekočina, saj je bolj vodeno. Okus pa se na koncu ne pozna.
