Kapusnice, kot so zelje, cvetača, ohrovt, brokoli in

Škodljivci kapusnic in rilčkarjev

Kapusnice, kot so zelje, cvetača, ohrovt, brokoli in kolerabica, sodijo med najpogosteje gojene vrtnine na slovenskih vrtovih. V poletnem času pa se začne prava borba - ne le s plevelom in sušo, temveč tudi s številnimi škodljivci, ki lahko pridelek močno zmanjšajo ali povsem uničijo.

Najpogostejši škodljivci kapusnic

Kapusov belin (Pieris brassicae)

Čeprav se nam kapusov belin, ki ga prepoznamo po simpatični obliki metuljčka z belimi krili, značilni črni lisi na prednjem robu kril in dveh črnih pegah v sredini, morda ne zdi škodljiv, pa vsekakor ni nedolžen. V tem času škodo dela že drugi rod gosenic, ki se še posebej v toplem vremenu množično izlegajo in se lačno gostijo z bujno listno maso naših kapusnic. Njihov napad prepoznamo po značilnih luknjah na listih, opazimo pa tudi gosenice in njihove iztrebke. Najpogosteje se zadržujejo na spodnji strani listov.

Gosenice so sprva bledo rumene barve, pri starejših pa rumena dobi bolj siv odtenek, na koncu postanejo črno-belo pisane. Pomaga že redno opazovanje in ročno odstranjevanje - če opazimo jajčeca, jih enostavno zdrobimo s prsti, če vidimo gosenice, pa jih ročno ostranimo. Nadvse priporočljivo je tudi, da še v času, ko metulj odlaga jajčeca, sadike zaščitimo z vrtnarsko mrežo, ki metulju prepreči dostop do rastline.

Uporabimo lahko tudi pripravek na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki je dovoljen v ekološki pridelavi. Pripravek raztopimo v vodi in ga v sončnem vremenu, najbolje zvečer, popršimo po spodnji strani listov kapusnic, kjer se gosenice najraje nahajajo. Škropljenje ponovimo na vsakih 7 do 10 dni. Pripravek je varen za uporabo, saj bakterija deluje izključno na ličinke določenih skupin žuželk.

Kapusova muha (Delia radicum)

Kapusova muha je še eden izmed škodljivcev, ki povzročajo veliko težav kapusnicam. Samica kapusove muhe odloži jajčeca neposredno v zemljo ob stebla mladih rastlin, kjer se iz njih izvalijo ličinke. Napad ličink se pogosto kaže kot počasna rast, venenje in sušenje rastlin, kar pa vrtičkarji velikokrat pripišejo drugim vzrokom, kot so suša ali pomanjkanje hranil.

Pomembno je vedeti, da kapusova muha razvije običajno tri generacije v letu. Prva se pojavi spomladi, takoj ko so temperature primerne (okoli 10 °C), kar je v Sloveniji običajno v aprilu. V tem obdobju samice odlagajo jajčeca ob steblo mladih sadik kapusnic. Druga generacija, ki je prav tako škodljiva, se pojavi junija in julija, ko se ličinke ponovno hranijo s koreninami rastlin.

Za uspešno obvladovanje kapusove muhe so ključni preventivni ukrepi. Najpomembnejši je kolobar, saj kapusnic ne smemo saditi večkrat zaporedoma na isto mesto, saj s tem omogočamo preživetje in razvoj škodljivca. Čeprav kemični pripravki lahko delujejo proti kapusovi muhi, so v domačih vrtovih zaradi skrbi za okolje in uporabnike manj priporočljivi.

Kapusovi bolhači (Phyllotreta spp.)

Čeprav na prvi pogled delujejo skoraj neškodljivo, so kapusovi bolhači, drobni, temni hroščki, dolgi le nekaj milimetrov, ki jih prepoznamo po značilni sposobnosti poskakovanja, lahko izredno škodljivi. Ti škodljivci se prehranjujejo z listi, kjer izgrizajo drobne luknjice ali okrogla okenca. Pri manjših rastlinah lahko tako močno poškodujejo listno površino, da rastline zaostanejo v rasti ali celo propadejo. Najbolj občutljive so mlade sadike kapusnic v fazi vzkalitve ali po presajanju.

V Sloveniji je kapusove bolhače običajno opaziti že zelo zgodaj spomladi, saj se lahko pojavijo takoj, ko se temperature dvignejo nad 10 °C. Njihova dejavnost pa je najintenzivnejša v suhem in toplem vremenu. Samice odlagajo jajčeca v tla, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se hranijo na koreninah, a največ škode v praksi povzročijo odrasli hroščki z objedanjem listov.

Za uspešno zaščito kapusnic je ključno preprečiti zgodnje napade, saj so sadike takrat najranljivejše. Med najbolj zanesljive ukrepe sodi uporaba vrtnarske koprene, ki rastline zaščiti pred fizičnim dostopom škodljivcev. Dobrodošli so tudi mešani posevki, pri katerih ob kapusnicah sadimo rastline, ki delujejo odvračilno - kot so kapucinke, ognjič ali meta. Učinkovito je tudi zastiranje tal, ki onemogoča samicam odlaganje jajčec.

Uši (predvsem mokasta kapusova uš)

Med bolj nadležne škodljivce sodijo tudi uši, predvsem mokasta kapusova uš. Sivkaste kolonije na steblih in spodnji strani listov izsesavajo rastlinski sok, kar povzroča zvijanje, hiranje in zaviranje rasti. Dodatno težavo povzroča medena rosa, ki privablja mravlje in spodbuja širjenje bolezni. Uši lahko odstranimo z močnim curkom vode, naravno milnico ali pripravki iz kopriv.

Drugi škodljivci kapusnic

Zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer in intenzivnejše pridelave kapusnic tudi na vrtovih opažamo porast novih škodljivcev. Mednje sodi kapusova sovka - nočni metulj, katerega ličinke objedajo notranjost kapusnih glav, zato škodo pogosto opazimo šele ob trgatvi. Vedno bolj razširjen je tudi kapusov molj, ki naredi drobne vijugaste mine v listih, ličinke pa se skrivajo v listnem tkivu, kar otežuje zatiranje.

Kot opozarjajo strokovnjaki, se zaradi dviga temperatur in milejših zim pojavljajo tudi škodljivci, ki smo jih prej poznali predvsem v profesionalni pridelavi, zdaj pa se selijo tudi na ljubiteljske vrtove. To velja za kapusovo hržico in kapusovega ščitkarja.

Najboljša zaščita pred škodljivci ostaja preventiva. Ključno je, da kapusnic ne sadimo vsako leto na isto mesto, da jih redno opazujemo in da jih v vrtu spremljajo rastline, ki odvračajo škodljivce. Ognjič, žametnica, meta, kapucinka in celo čebula so dobre spremljevalke kapusnic. Prav tako ne pozabimo na krepitev rastlin z naravnimi pripravki iz njivske preslice ali kopriv.

Rilčkarji - pomembni vrtni in gozdni škodljivci

Brazdasti trsni rilčkar (Otiorhyncus sulcatus) je 8 do 13 mm dolg hrošček, ki ne more leteti. Podnevi se zadržuje v tleh, ponoči pa se prehranjuje z objedanjem listnih robov. Večjo škodo kot hroščki povzročajo njegove, v tleh živeče ličinke, ki objedajo korenine in lubje koreninskega vratu. Življenjska doba odraslih hroščev traja od 3 do 5 let, na leto pa imajo eno generacijo potomcev. Ena odrasla samička lahko izleže 1000 jajčec.

Biologija in življenjski cikel rilčkarjev

Rilčkar je samostalnik moškega spola, ki označuje hrošča s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec. V zoologiji spada med hrošče iz družine Curculionidae. Obstaja več vrst rilčkarjev, ki se razlikujejo po videzu in vrstah rastlin, ki jih napadajo.

Velikost odraslega hrošča rilčkarja je običajno med 5 in 11 mm. Barva se lahko giblje od rdeče rjavkaste do črne, odvisno od vrste. Tipalke so nameščene na sredini rilčka. Življenjski cikel rilčkarjev je lahko eno- ali dvoleten, kar pomeni, da ena ali dve generaciji dozorita v enem letu. Samica v svojem življenju odloži do 500 jajčec, običajno v koreninski vrat starejših ali oslabelih dreves. Iz jajčec se v 8-10 dneh izležejo ličinke, ki se hranijo z notranjo skorjo rastlin.

Jajčasti rilčkarji in njihov vpliv na jagode

Jajčasti rilčkarji so hrošči, ki jih uvrščamo v rod Otiorrhynchus. V Sloveniji je znanih kar 90 vrst rilčkarjev. Več kot 20 vrst rilčkarjev napada jagode, a najpogosteje se pojavljajo vrste Otiorhyncus ovatus L., O. sulcatus Fab. (brazdasti trsni rilčkar) in O. rugosostriatus Goeze. Jajčasti rilčkarji so polifagne vrste in so v kmetijstvu pomembni škodljivci jagod. Škodo povzročajo tako v drevesnicah, kjer vzgajajo jagodne sadike, kot v jagodnih nasadih.

Hrošči ponoči objedajo liste, vendar ne povzročajo večje škode. Poškodovani listi (izjede podkvaste oblike na robovih listov) kažejo na prisotnost škodljivca. Ličinke objedajo korenine, nato se zavrtajo v koreninski vrat in ga izjedajo. Listi napadenih rastlin lahko ob robu pordečijo, nato pa se posušijo in propadejo, pozneje propade cela rastlina.

Hrošči so svetleče rjave do črne barve, veliki od 5 mm do 11 mm, odvisno od vrste. Na hrbtni strani pokrovk imajo dobro vidne vrste vdolbinic. Hrošči se izlegajo iz bub od konca junija do konec avgusta in so vsi ženskega spola. Samcev ni oziroma so redki. Razmnoževanje jajčastih rilčkarjev je nespolno - partenogenetsko (samicam se ni potrebno pariti).

Odrasli hrošči ne letajo. Aktivni so ponoči, čez dan pa se skrivajo ob stebelni bazi rastlin. Samice brez oploditve ležejo jajčeca v skupke v zgornji plati zemlje ali celo na površju od sredine julija do sredine septembra. Jajčeca so okrogla in od začetka svetleča, pozneje porjavijo in postanejo sluzasta. Iz jajčec se izlegajo ličinke skozi celo poletje, vrh izleganja je v sredini septembra. Ličinke so kremno bele barve z rjavo glavo. So debele, zavite v obliki črke C, dolge od 6 mm do 10 mm in gredo skozi pet ali šest razvojnih stopenj. Razvijajo in prehranjujejo se do prve pozebe. Če pa je mila zima, se lahko prehranjujejo skozi celo obdobje. Jajčeca in manjše ličinke ne preživijo zime. Prezimule ličinke se spomladi (med aprilom in junijem) zabubijo.

Metode zatiranja rilčkarjev

Zatiranje oziroma omejevanje škode zaradi jajčastega rilčkarja temelji predvsem na preventivnih ukrepih. Od vseh ukrepov je gotovo najpomembnejše dosledno in pravilno izvajanje kolobarja. Jagod ne sadimo na isto zemljišče pet ali več let. Pred jagodami sejemo kulturo, ki ni gostitelj jajčastega rilčkarja (npr. žita). V kolikor kolobarja iz različnih vzrokov ne moremo izvajati, pred ponovnih sajenjem jagod obvezno odstranimo vse stare sadike.

Priporočljivo je tudi, da so zemljišča, na katerih se pridelujejo jagode, med seboj čim bolj oddaljena. Uporabljamo le zdrave certificirane sadike, saj so jajčeca ali ličinke hrošča pogosto že na kupljenih sadikah. Priporočljivo je spremljanje pojava odraslih hroščev z namenom določanja stopnje napadenosti. Nasade jagod se pregleduje v toplih mirnih nočeh. Med sadike jagod se lahko nastavi tudi kartonaste ploščice, pod katere se hrošči skrivajo in jih lahko tam najdemo čez dan.

Ličinke brazdastega trsnega rilčkarja zatira entomopatogena ogorčica Heterorabditis bacteriofora, pripravek Nematop, v prodaji pa je na voljo tudi pripravek Nematop®Rilčkar-stop, ki vsebuje entomopatogene ogorčice Steinernema carpocapsea.

Pri uporabi ogorčic moramo zagotoviti stalno vlažno okolje, kajti ogorčice so zelo občutljive na izsušitev in neposredno sončno svetlobo. Z entomopatogenimi ogorčicami (krajše EPO) zatiramo ličinke in bube tako spomladi kot jeseni. Uporabimo pripravek Nematop, ki vsebuje entomopatogene ogorčice Heterohabditis bacteriophora (Heterorhabditidae) v infektivni razvojni fazi (IJ) in so pakirane v embalaži, ki zadošča za površine 10, 50 ter do 100 m2. Suspenzijo entomopatogenih ogorčic in vode se nanaša na talno površino v času prisotnosti škodljivih organizmov v tleh in sicer, ko je temperatura tal od 12 do 28°C.

Škodljivci drugih rastlin

Poleg zelja in gozdnih dreves, rilčkarji lahko napadajo tudi druge rastline:

• Rododendron: brazdasti trsni rilčkar povzroča polkrožne objede na listih.
• Fižol: fižolar je hud škodljivec fižola, ki napada tako rastline na vrtu kot tudi skladiščene plodove.
• Jablane: jablanov cvetožer je eden prvih škodljivcev, ki se spomladi pojavi na jablani.
• Vrtnice: pršica prelka napada vrtnice s sesanjem listov, kar povzroči posivitev listov in zastoj v rasti.
• Robide: napad robidove pršice je kriv za nepopolno dozorevanje plodov.

Brazdasti trsni rilčkar je vrtni, predvsem pa vinogradniški škodljivec.

Drugi pomembni škodljivci v vrtu

Čebulna muha

Čebulna muha je eden najnevarnejših škodljivcev na čebuli. Letati začne že v aprilu, največ škode pa naredi v pomladih, ki so bolj vlažne in deževne. Česnova muha je najpogostejši škodljivec na česnu. Pojavi se navadno spomladi, škodo pa naredi tudi na jesenskem česnu.

Koloradski hrošči

Koloradski hrošči so najpomembnejši škodljivci krompirja, napadajo pa tudi jajčevce. Odrasle hrošče prepoznamo po značilnih črno-rumenih črtah, ličinke pa so rdeče do oranžne s črno glavo.

Polži

Polži dobro uspevajo v vlažnih razmerah, zato jih pogosteje srečamo v letih z veliko padavinami. Najraje jedo liste zelja in solate, korenine korenja, gomolje krompirja, plodove jagod in se pogosto zakopljejo v odpadlo sadje. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.

Mravlje

Mravlje tako kot vsi insekti, ki živijo v večjih skupnostih, pri iskanju hrane uporabljajo poseben način sporazumevanja in označevanja poti.

Muhe

Med vsemi žuželkami, ki se lahko pojavljajo v naših stanovanjih, so muhe najpogostejša vrsta. Oljčna muha je najbolj razširjen škodljivec.

Druge žuželke

Češnjeva muha je nekoliko manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Postaja vse bolj škodljiva, saj češnje uničuje v takem obsegu, da se marsikdaj češnjevega drevesa sploh ne splača obirati. Je najhujša škodljivka mladih češnjevih dreves.

V toplem poletju fižol pogosto napade črna fižolova listna uš. Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu.

Jablanov cvetožer je škodljivec, ki se na na sadnem drevju pogosteje pojavlja predvsem v bližini gozdov. To je prvi škodljivec, ki se spomladi pojavi na sadnem drevju in sicer na jablani.

Jabolčni zavijač je škodljivec, ki povzroča črvivost jabolk.

Vrtnice napada več vrst kaparjev, najbolj pogost pa je šipkov kapar.

Kapusov belin je metulj z belimi, črno obrobljenimi in pikastimi krili.

Kapusova hržica napada vse kapusnice, najpogosteje pa zelje in cvetačo.

Ličinke kapusove muhe na zelju in drugih vrtninah povzročajo veliko škode.

Kapusove sovke so temno sivi metulji, ki se pojavljajo 2x letno.

Komarji nas pogosto zmotijo bodisi pri delu ali počitku s svojim vztrajnim brenčanjem ali pikanjem.

Krt sicer živi pod zemljo, zato ga vidimo zelo redko. A če se še tako trudi skriti, se na koncu izda sam - s krtinami.

Krvavo uš prepoznamo po vatastih kosmičih na poganjkih in vejah. Škodljivec se pojavlja na različnih rastlinah, prav tako tudi na češnjah.

Mokasta kapusova uš je najpogostejša uš, kar jih napada kapusnice.

Pršica prelka rada napada vrtnice predvsem v toplih poletnih dneh. Škodo dela s sesanjem listov. Izsesani listi posivijo, rastlina pa zaostaja v rasti in cvetenju.

Ribez napada tudi škodljivec z imenom ribezova steklokrilka.

Napad robidove pršice je kriv za nepopolno dozorevanje plodov.