Začetki slovenske kuharice
Prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku nam je priskrbel Valentin Vodnik, ki je svoje Kuharske bukve (1799) v glavnem sestavil in prevedel iz nemških kuharic. Prvi izvirni učbenik kuhanja pa je bila Slovenska kuharica, ki jo je sestavila Magdalena Pleiweis in zapisala njena prijateljica Neža Lesar. O njeni izjemni priljubljenosti govori dejstvo, da je po prvi izdaji leta 1868 do leta 1902 doživela kar pet ponatisov.
Prenova in naslednice: Sestre Felicita, Vendelina in Nikolina
Zaradi potrebe po posodobitvi so leta 1902 zaprosili sestro Felicito Kalinšek, naj kuharico dopolni in posodobi, kar je uspešno opravila. Za njo je urejanje Slovenske kuharice prevzela s. Izabela Gosak, v njeni priredbi pa je knjiga izšla osemkrat. Od osemnajste do triindvajsete izdaje jo je urejala sestra Vendelina Ilc (1916-2003).
Sestra Vendelina se je rodila v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Pri šolskih sestrah v Mariboru je poučevala na gospodinjski šoli, bila deset let ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, potem pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila kuharske tečaje. V svojih knjigah, kot so Kuharica sestre Vendeline, Pecivo sestre Vendeline in Božič s sestro Vendelino, je predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter mnoge skoraj pozabljene preproste domače jedi.
Kuharico sestre Felicite je za osemnajsto izdajo (1980) posodobila in preuredila. Skupaj z urednico Edvino Novak sta sodelovali pri naslednjih izdajah, vse do devetindvajsete. Vredna naslednica sestre Felicite in sestre Vendeline je sestra Nikolina Rop, ki je odlična učiteljica kuhanja v Repnjah in je pri založbi Družina izdala že osem knjig kuharskih receptov z naslovom 100 receptov s. Nikoline. »Mislim, da se osnove kuhanja dobi v domači družini,« pravi s. Nikolina.
Pomembni mejniki v slovenski literaturi 20. stoletja
Poleg kulinarične tradicije je slovenski prostor zaznamoval tudi razvoj mladinske in pripovedne književnosti. Korošec Vinko Moderndorfer je zelo cenil bogastvo ljudskega izročila svoje ožje domovine. Zbiral je ljudske pripovedke, bajke in šege; zapisal je tudi priljubljeno koroško pripovedko Mojca Pokrajculja. Njegovo zbrano gradivo je izšlo v več knjigah, kot so Narodne pripovedke iz Mežiške doline (1924) in Koroške narodne pripovedke (1946).
| Avtor | Delo | Leto |
|---|---|---|
| Vinko Moderndorfer | Narodne pripovedke iz Mežiške doline | 1924 |
| Vinko Moderndorfer | Koroške uganke in popevke | 1933 |
| Vinko Moderndorfer | Koroške narodne pripovedke | 1946 |
Sodobna književnost se danes osredotoča na različne vidike, od transformativne moči v poeziji do raziskovanja transrealizma v sodobnem slovenskem romanu. Raziskovalni projekti, kot je Slovenska mladinska književnost 1945-2015 pod vodstvom dr. Mirana Hladnika, sistematično beležijo razvoj slovenske pisane besede, ki ostaja ključni del kulturne identitete.
tags: #magdalena #piskot #sodobna #knjizevnost