Vrtnarjenje ob luninem mlaju in luninem koledarju

Vrtnarjenje po luninem koledarju, znano tudi kot lunarno vrtnarjenje, je ena najstarejših in najbolj biointenzivnih metod, ki so v uporabi že vse od antičnih časov. Ta praksa temelji na poglobljenem opazovanju naravnih ritmov in kozmičnih povezav, ne pa na ezoteriki ali vraževerju.

Starodavne civilizacije so svoje obrede in vsakodnevne dejavnosti, vključno z delom na polju, vedno povezovale z nebesnim koledarjem. Stoletja se je ta običaj prenašal kot ustno izročilo, prepojeno z najrazličnejšimi miti in prepričanji. V začetku 20. stoletja pa je vrtnarjenje po luninih fazah postalo eno od vodilnih načel biodinamičnega vrtnarjenja. Biodinamična pridelava, ki se ravna po luninih menah, ni škodljiva in prinaša zanimive rezultate glede pridelave hrane.

Znanstveniki z vedno bolj naprednimi metodami ugotavljajo, kakšen vpliv ima luna na rast rastlin, čeprav je raziskava še vedno predmet polemik. Potrjujejo pa, da imajo rastline cirkadiani ritem, podobno kot ljudje in živali, in da se določeni procesi v živih bitjih odvijajo ob določenih urah v 24-urnem obdobju. Študije začenjajo kazati tudi povezavo med dvigovanjem tekočine skozi rastlino in lunino gravitacijsko privlačnostjo, podobno kot vpliva na oceansko plimovanje.

Theoretische Darstellung des Einflusses des Mondes auf Pflanzenwachstum und Gezeiten

Osnova lunarnega vrtnarjenja: Pretok vode in sokov

V središču teorije luninega koledarja sta gravitacija in svetloba. Lunin cikel, ki traja 29,5 dni, je razdeljen na dva glavna dela: fazo naraščajoče in fazo pojemajoče Lune. Luna zaključi svoj cikel v 29-ih dneh in pol.

1. Faza naraščajoče Lune (od mlaja do polne lune)

Faza naraščajoče Lune je obdobje, ko intenzivnost svetlobe in privlačnost Lune naraščata. V tem času se rastlinski sokovi intenzivno pretakajo navzgor, od korenin proti steblom, listom in plodovom. Posledično so nadzemni deli rastlin bolj napeti in aktivni. V tej fazi Lunina privlačnost povzroči, da se voda dvigne, seme pa nabrekne in vzkali. Skozi rastline steče tok energije, sokovi se začnejo pretakati skozi stebla.

Opravila: To obdobje je idealno za vsa vrtnarska dela, ki spodbujajo rast rastlin navzgor. Zato je odlično za presajanje, setev, cepljenje in obiranje listnate zelenjave. Posebej uspešna je setev in sajenje listnate zelenjave (solata, špinača, zelje) in plodovk (paradižnik, paprika).

  • Prvi krajec: V tej fazi je moč gravitacije manjša, mesečina pa je vse močnejša, kar vzpodbudi rast listov. To obdobje je ugodno za sajenje, še posebej zadnja dva dni pred polno Luno.
    • Sadimo rastline, ki rastejo nad zemljo in imajo seme izven plodov, npr. solata, špinača, zelena, brokoli, zelje, cvetača in žitarice, pa tudi kumare.
    • Rastline, ki jim ugaja prvi del prvega Luninega krajca so različne enoletnice, ki obrodijo nad zemljo, seme pa tvorijo znotraj plodov: fižol, melone, grah, paprika, buče, paradižnik.
    • V drugem delu prvega krajca postane svetloba mesečine še močnejša. To obdobje je dobro za sajenje listnatih rastlin, žitaric in drugih rastlin, ki obrodijo nad zemljo.
  • Polna Luna (ščip): Ob polni Luni so rastline na svojem vrhuncu. Lunina energija je na vrhuncu, in površje Zemlje vsebuje največ vlage.
    • Čas je ugoden za sajenje korenovk, gomoljnic in čebulnic. Posadite cvetlice, dvoletnice in trajnice, trajnice lahko razmnožujete z deljenjem. Posadimo čebulo, krompir, korenje, repo, peso, pastinak in redkvico.
    • Proti koncu tega obdobja posadimo drevesa, sadna drevesa in grmovnice. Opravimo tudi škropljenje sadnih dreves. Posadimo jagode, razmnožujemo jih z vrežami.
    • Pridelek za ozimnico, ki bo pobran v tem času (jabolka, krompir, buče) bo ostal zdrav in ne bo zgnil.
    • Vrtnarski nasvet: V tej fazi je najbolj primerno tekoče gnojenje (npr. s koprivno prevrelko) ter namakanje semen pred kaljenjem. Izogibajte se obrezovanju, saj zaradi močnega pretoka sokov rastlina veliko izgubi, rana pa se težko celi.

2. Faza pojemajoče Lune (od polne lune do mlaja)

V fazi pojemajoče Lune se lunina svetloba in privlačnost zmanjšujeta. Sokovi v rastlinah se pretakajo navzdol, proti koreninam. V nasprotju s tem v zgornjih delih napetost popusti, medtem ko so korenine bolj aktivne. Luna izgublja svojo svetlobo in energijo do tretje četrtine.

Opravila: To obdobje je idealno za dela s tlemi, krepitev korenin in zaščito pred škodljivci. Sem sodi sajenje korenovk, kompostiranje in obrezovanje. Sajenje korenovk (korenje, pesa, krompir) ter vsa dela, povezana z obrezovanjem in spravilom. Ker so sokovi v koreninah, obrezovanje ne povzroči velikih ran, hkrati pa se izboljša skladiščna sposobnost korenovk. Drevje podiramo v času stare Lune, ko se Lunina moč manjša, prav tako leseno ograjo postavljamo v času stare Lune.

  • Zadnji krajec: Ko se Luna stara, se njena energija manjša. Gravitacijski vlek je velik, kar ustvarja več vlage v tleh, vendar se hkrati zmanjšuje moč mesečine, kar vnaša več energije v korenine.
    • To je ugoden čas za sajenje korenovk in gomoljnic, npr. peso, korenje, čebulo in krompir.
    • Čas je ugoden tudi za trajnice, dvoletnice, čebulnice in razsajanje razraščenih rastlin z delitvijo korenin. Tudi obrezovanje je najbolje opraviti v tretji četrtini.
    • Pobiranje pridelkov: V teh dveh tednih je čas za pobiranje pridelkov. Zelišča, zlasti zdravilna zelišča, bodo močnejša, če jih naberemo v tem času.
    • Zadnja ali četrta četrtina je neplodna faza za vrtnarjenje z Luno. Gravitacijski vlek in moč mesečine se zmanjšata do te mere, da je to obdobje najprimernejše za počitek. Svoj čas namenimo pospravljanju po vrtu, pletju, pripravi komposta, nahranimo zemljo z dodatki (kompost, gnoj, biooglje) in urejamo gredice. Pripravimo vse za prihajajoči čas mlade Lune, ko bomo lahko spet sejali in sadili.
  • Mlaj (New Moon): Mlaj označuje trenutek, ko je Luna najbližje Soncu in njena osvetljena stran ni obrnjena proti Zemlji. V tem času nočno nebo ostaja temno, kar ustvarja pogoje, v katerih rastline rastejo z močnejšim spodbudkom k koreninski rasti. Kmetje in vrtnarji že stoletja prisegajo na ta čas zaradi naravne sinhronizacije pridelka z rastočo rastjo. Lunin mlaj nastopi, ko se Sonce in Luna poravnata na isti strani Zemlje, zato Lune na nebu skoraj ne vidimo. Gre za trenutek, ko Luna začne svoj nov mesečni cikel, ki bo trajal do naslednjega mlaja.
    • Kozmična energija: Začetek novega cikla. Zemlja, Luna in Sonce so v ravni liniji. Ta faza je najprimernejša za regeneracijo in postavljanje temeljev za rast.
    • Opravila: Idealno za pripravo semen, načrtovanje gredic in čiščenje orodja. Po luninem koledarju je mlaj dan obnove. V tem času ni priporočljivo direktno sejanje, ker je rastna energija še šibka.
    • Prazna Luna ni dober čas za sajenje. Z delom začnemo šele, ko začne rasti prvi krajec.
    • Mlaj je odličen za sajenje listnatih rastlin in cvetlic. Prav tako lahko tedaj sejemo travo, gnojimo s kompostom ali tekočimi gnojili. Travo v tem času kosimo, da spodbudimo njeno rast.

Lunine mene in praksa vrtnarjenja po Luninem koledarju

Lunin koledar deli lunine mene na štiri četrtine, od katerih ima vsaka svoj specifičen namen. Vrtnarjenje po luninih fazah se v svoji najosnovnejši obliki drži štirih obdobij ali faz lune. Ta gre skozi polni cikel vsakih 29,5 dneva in je na nebu vidna v različnih oblikah, odvisno od položaja med zemljo in soncem. Štiri faze, ki jih pri tem upoštevamo, so mlaj ali prazna luna, prvi krajec, polna luna ali ščip in zadnji krajec.

Načelo vrtnarjenja po fazah lune je dokaj preprosto. Ko luna narašča - prehaja iz mlaja v polno luno -, je pravi čas za sajenje semen, ki obrodijo plodove nad zemljo. Ko je luna polna in se zmanjšuje, je pravi čas, da pod zemljo posadimo korenovke z užitnimi deli. Pojemajoča luna pomeni tudi najboljši čas za pobiranje zrelih plodov, saj je takrat proces fotosinteze najpočasnejši in se skozi rastlino pretaka manj tekočine. To pomeni daljši rok uporabnosti v skladišču.

Infografik: Übersicht der Mondphasen und ihrer Einflüsse auf verschiedene Pflanzenteile

Prednosti zasaditve ob luninem mlaju (npr. oktobrske zelenjave)

  • Krepitev koreninskega sistema: Med mlajem rastline usmerijo energijo v podzemne dele. Rezultat je bolj odporen in razvejan koreninski sistem, pripravljen za jesenske padavine.
  • Optimalna vlaga in mikroorganizmi: Zemlja v tem obdobju navadno zadržuje več vlage, mikroorganizmi v tleh so aktivnejši, kar pospeši razkroj organske mase in sproščanje hranil.
  • Manjše konkurenčno tveganje: Ob mlaju je rast plevelov počasnejša, zato mlade vrtnine ne bojijo takojšnje konkurence, kar jim omogoča boljši zagon.

Kako izkoristiti mlaj v vrtu (npr. 24. julija)

Lunina prazna faza v četrtek, 24. julija 2025, se izkaže kot naravni mejnik, ki ga lahko izkoristite za bolj uspešno jesensko zelenjavno zasaditev. Z usmerjanjem energije rastlin v korenine, ohranjanjem vlage in zmanjšanjem konkurence plevelov imate vse predpogoje za bogato domačo letino. Tako boste v jeseni bogato poželi, kar ste v juliju ubirali med tihim luninskim vplivom.

  1. Priprava tal: Prekopajte tla nekaj dni pred mlajem. Oranje dna vrta lahko okopate, dodajte kompost.
  2. Izbor semen: Sejte ali sadite kapusnice, motovilec, redkvice, solatne sorte, špinačo.
  3. Sejanje ali sajenje: Idealen čas je tik po mlaju. Oblikujte gredice, sejte v vrstice, zalijte z razredčenim naravnim gnojilom.
  4. Nežno zalivanje: Mlaj spodbuja naravno rast, zato je potreben le zmeren dotok vode. Prekomerno zalivanje lahko moti ravnovesje.
  5. Mulčenje: Tanko plast organskega materiala (npr. slama ali listje) prepreči izsuševanje in vpliv plevelov.

Zasaditev ob mlaju (npr. 24. julija) bo prinesla zgodnejšo in bolj stabilno rast. Kapusnice bodo oblikovale kompaktne glavice, listnata zelenjava se bo razvila razvejano in okusno. Po septembru, ko se dnevi krajšajo, bodo rastline hitreje zapele in pripravljene za trgatev.

Kateri pridelki uspevajo jeseni

  • Kapusnice (zelenjava iz rodu Brassica): Cvetača, brokoli, zelje.
  • Listnata zelenjava: Endivija, rukola, motovilec, špinača.
  • Korenovke: Redkvica, rdeča pesa - zahtevajo globoko koreninjenje.
  • Radič in madrica: Odporni na nižje temperature.

Lunine mene in nebesna znamenja: Dnevi štirih elementov

Višja šola vrtnarjenja po luninem koledarju je povezovanje luninih men z zodiakalnimi znamenji. Luna prehaja skozi znamenja približno vsaka 2-3 dni. 12 znamenj razvrščamo v štiri elemente (ogenj, zemlja, zrak, voda), ki vplivajo na štiri glavne dele rastlin. Lunini setveni koledarji temeljijo na prehodih Lune skozi zodiakalna znamenja, ki jih uvrščamo v štiri skupine. Vsakemu elementu pa ustreza določen del rastline: Ogenj-plod, Zemlja-korenina, Zrak-cvet, Voda-list.

Element / Znamenje Vrsta dneva Vpliv na del rastline Vrtnarska opravila Primeri
Ogenj (Oven, Lev, Strelec) Plodni dan Semena, Plodovi Setev, sajenje, spravilo Paradižnik, paprika, fižol, koruza
Zemlja (Bik, Devica, Kozorog) Koreninski dan Korenina, gomolj Setev, sajenje, spravilo, obdelava tal Korenje, pesa, krompir, čebula
Zrak (Dvojčka, Tehtnica, Vodnar) Cvetni dan / dan zraka Cvet, seme Presajanje, opraševanje, nabiranje zelišč Brokoli, cvetača, zelišča
Voda (Rak, Škorpijon, Ribi) Listni dan / dan vode List, steblo Zalivanje, tekoče gnojenje, obiranje listnate zelenjave Solata, špinača, zelje, por

Praktična uporaba: Če lunin koledar v času pojemajoče lune nakazuje koreninski dan, je to najboljši čas za sajenje korenovk, saj lunina energija in element znamenja delujeta na korenine. Tako lahko maksimizirate razvoj gomoljev. Najbolj primeren čas za saditev in sejanje rastlin z nadzemnimi plodovi je rastoča lunina faza (od Mlaja do Prvega krajca), še zlasti kadar Luna v tej fazi prehaja Vodno znamenje. Vodna znamenja (Rak, Ribi, Škorpijon) veljajo za najbolj plodna. Dodamo lahko še Bika, ki je sicer zemeljsko znamenje, vendar kljub temu zelo plodno. Seveda brez vode ne gre, zato v primeru, da v prvi lunini fazi ni dežja, raje počakajte na drugo rastočo fazo (med Prvim krajcem in Ščipom). Cvetnice (solato, cvetačo…), sadite raje ob pojemajoči Luni. Če sadite solato ob rastoči Luni, vam bo šla hitro v cvet, če pa jo sadite ob pojemajoči Luni, bo naredila lepe okrogle glave.

Vrtnarjenje po luninem koledarju in biointenzivne prakse

Vrtnarjenje po luninem koledarju in biointenzivni pristop se popolnoma dopolnjujeta. Oba temeljita na podpiranju naravnih procesov.

Delo s tlemi in Luna

  • No-dig metoda in pojemajoča Luna: Kompost in mulč pri gredicah brez prekopavanja (no-dig) je najbolje nanašati v času pojemajoče Lune. Ker se sokovi pretakajo proti koreninam, bodo hranila iz komposta lažje prešla v globlje plasti tal.
  • Plevenje in koreninski dnevi: Odstranjevanje nezaželenega plevela izvajamo v času pojemajoče Lune, po možnosti na koreninske dni. Tako korenine plevela manj časa ostanejo v tleh, lažje jih odstranimo, povrhu tega pa je hitra ponovna rast plevela zavrta.

Zaščita pred škodljivci in obrezovanje

  • Obrezovanje: Obrezovanje sadnega drevja, paradižnika ali vzpenjavk (npr. odstranjevanje zalistnikov pri sadik paradižnika) je treba vedno opraviti v fazi pojemajoče Lune (tretja in četrta četrtina). To je pomembno, ker je pretok sokov takrat minimalen, zato se rana hitreje zaceli, verjetnost glivičnih okužb na vlažni površini rane pa je manjša.
  • Zaščita pred škodljivci in boleznimi: Za bio zaščito proti stenicam s kalijevim milom ali oljem neema škropimo v času pojemajoče Lune (po možnosti na zračni ali vodni dan). Vendar v dneh pred obiranjem ne škropimo.

Vzgajanje zelja po luninem koledarju

Zgodnje zelje (pomladanska setev)

Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej.

  1. Setev: Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
  2. Pikiranje: Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
  3. Presajanje na prosto: Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku aprila.
    • Razdalja sajenja: Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu, kar pa je odvisno tudi od posameznih sort. Predvsem spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu.
    • Zaščita: Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik zelja ne sme stiskati. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček.
    • Zalivanje: Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna.
    • Dodatna zaščita: Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
  4. Spremljevalne rastline: Še posebej manjše sorte zelja na gredi istočasno kombiniramo z grahom, solato, špinačo. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic. Pred jesenskim zeljem lahko raste grah, krompir, bob, zgodnje korenje.
  5. Nega: Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal. Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.
  6. Jesensko zelje (poletna setev)

    Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku.

    1. Setev in pikiranje: Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno.
    2. Pozornost na zalivanje in škodljivce: V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko sadike uničijo že v enem dnevu. Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.
    3. Presajanje na gredo: Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi.
      • Razdalja in sajenje: Posadimo jih na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček.
      • Zalivanje: Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi v gredo, kjer bo rastlo zelje, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile.
    4. Spravilo in skladiščenje zelja

      • Zgodnje zelje: Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli.
      • Jesensko zelje: Pobiramo ga pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra. Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi.
      • Skladiščenje za zimo: Jesenski pridelek zelja čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili. S tem ni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža.

      Sveti za vrtnarjenje v letu 2022

      V Luninih bukvah se vrtičkarji najbolj veselimo luninega koledarja po mesecih, ki ga je pripravila Irena Stopar, vrtna opravila po mesecih pa je združila in pripravila Miša Pušenjak. Navodila so podana za okrasni vrt, zelenjavni vrt, visoke grede in rastlinjak. V slovenskem luninem koledarju za leto 2022 so podana navodila za setev listnatih rastlin, sadja in zelenjave s plodovi, podzemnih pridelkov in rastlin s cvetovi. Pri cvetači, brokoliju, artičoki je užiten cvet, zato jo sadimo, sejemo na dan za cvet. Tudi lan, sončnice in ostala zelišča, ki imajo užiten cvet delamo na dan za cvet. Paradižnik, paprika, grah, fižol, sadno drevje, jagodičje imajo užiten plod in delamo na dan za plod.

      Letni horoskop v Luninih bukvah za leto 2022 je pripravila Irena Stopar. V njem poudarja vplive, ki jih v življenju močneje čuti veliko ljudi, zato se boste v njih našli tudi vi. Vsakdo je rojen v določenem trenutku na določenem kraju. Prihajajoče leto 2022 bo v znamenju Jupitra. Več o jupitrovih lekcijah za ovna, bika, dvojčka in ostala astrološka znamenja si preberite v Luninih bukvah. Za kozoroge smo spoznali, da so previdni, premišljeni in močno usmerjeni v prihodnost.

      Opravila po mesecih (primeri)

      • Pomlad: Blato z vrtov in luž zvozimo na njive. Čebelam postavimo pred čebelnjak plitke posodice z vodo. Drevje, ki ga nameravamo precepiti, pričnemo cepiti, zato si priskrbimo cepilno smolo. Najboljše cepiče dajejo močni, sveže odrezani enoletni poganjki, ki pa ne smejo biti vodeni, niti odrezani od mladih ali nerodovitnih dreves. Najbolje je, če cepimo, preden se pričnejo odpirati očesa. V kleti hranjene cepiče damo pred uporabo za dve uri v vodo. Sedaj je skrajni čas za čiščenje sadnega drevja. Prej kot je drevje v zemlji, boljše je. Ko kupujemo sadike, pazimo na sorto in podlago. Trto obrežemo, v kolikor nismo tega že storili. Ko se zemlja odtaja, presadimo večletne rastline, kot npr. hren, drobnjak itd. Posejemo mesečno redkvico, solato berivko, glavnato solato, špinačo, peteršilj, korenček, radič, grah, čebulo, por, zgodnji krompir. Dobro je, da zgodnji krompir pred sajenjem nakalimo v svetlem in toplem prostoru v nizkih gajbicah. Naredimo potaknjence za fuksije, pelargonije in krizanteme.
      • April: V aprilu sejemo srednji in pozni grah, vse vrste zelja, pozno kolerabo, ohrovt, rdečo peso.

      tags: #luna #mlaj #zelje