Nova spoznanja, nekaj malega materiala in zlasti drugačen način dela na vrtu vam omogočajo, da boste svežo zelenjavo pobirali 365 dni v letu. Pri tem nimamo v mislih klavrnih ohrovtov, ki štrlijo iz pomrznjene zemlje na vrtu. Verjeli ali ne, tudi pozimi lahko gojite več kot trideset vrst zelenjave ter uživate v razkošju svežih okusov zdrave hrane, četudi je zunaj -20 stopinj Celzija.
Zakaj se odločiti za celoletno samooskrbo?
Razlogov za podaljšano vrtnarjenje je več, saj se zdajšnji nepregledni in zgolj z dobičkom motivirani proizvodnji hrane vse manj zaupa. Hrana se sicer zdi cenejša, odpravljanje posledic, ki jih utegne povzročiti, pa vas utegne zelo drago stati. Poleg tega živimo v državi, v kateri bi v primeru zastoja globalne trgovine dve od treh oseb ostali lačni. Če niste poskrbeli za samooskrbo, začnite ukrepati, da vam in vašim otrokom ne bo treba doživeti tako krute izkušnje.
Kljub obilju na policah naše celice umirajo od lakote po vitaminih, rudninah in antioksidantih. V pretirano gnojeni, s pesticidi obdelani in v hidroponiki pridelani zelenjavi jih ni zadosti, zato je podaljšano vrtnarjenje odlična naložba v zdravje.
Zdravilni učinki stika z zemljo
Zimsko vrtnarjenje ponuja še eno dragocenost, saj omogoča stik z zemljo in s tem ozemljitev. To je najboljša obramba proti vse večjim količinam elektromagnetnega smoga, ki nas obdaja na vsakem koraku. Če ste brez pravega razloga napeti, raztreseni, vas pestijo motnje spanja ali "megla v glavi", poskusite vsaj četrt ure na dan delati z zemljo. Takšno delo vas bo sprostilo, ozemljilo in iz telesa pobralo elektromagnetno nesnago.
Kako pridelati zelenjavo v zimskih razmerah?
Ugotovljeno je, da sploh ni problem ustvariti možnosti na vrtu za gojenje zelenjave v pogojih, kjer ne zmrzuje, in to brez ogrevanja rastlinjakov. Sezono pobiranja svoje sveže zelenjave lahko podaljšamo na vse leto, če bolje poznamo potrebe rastlin. Veliko rastlin, od zelja, kolerabe, repe, ohrovta, brokolija do redkvic, veliko raje raste takrat, ko se dan krajša in so temperature nizke.
- Izbira rastlin: Najprej moramo dobro spoznati rastline in gojiti tiste, ki bodo uspevale tudi v hladnejših mesecih. Nekatere zdržijo temperature tudi do -25 stopinj Celzija.
- Mikroklima: Škatle, visoke grede in rastlinjaki z dobro mikroklimo nam omogočajo zelo dolgo vrtičkarsko sezono.
- Samoogrevanje: Toploto je treba ujeti in rastline jo bodo znale izrabiti. Ne potrebujemo veliko denarja, le nekaj iznajdljivosti in inovativnosti.
Izdelava tople grede
Strokovno znanje in viri
Projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki ga je vodila pokojna Sanja Lončar, je v sodelovanju s strokovnjaki, kot sta Fanči Perdih in Irena Rotar, raziskal naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Njihovo delo je zbrano v knjigi Sveža zelenjava 365 dni z domačega vrta, ki služi kot priročnik za vsakogar, ki želi izboljšati svojo prehrano in samooskrbo.
| Avtorica | Področje delovanja |
|---|---|
| Sanja Lončar | Urednica, raziskovalka in avtorica 23 knjižnih uspešnic |
| Fanči Perdih | Ustanoviteljica kooperative Amarant, vrtnarica |
| Irena Rotar | Aktivistka, svetovalka za permakulturo |
V knjigi najdete natančen opis izdelave ter vzdrževanja visokih in dvignjenih gred ter postavitve različnih rastlinjakov (npr. valipini ali kitajski rastlinjak). Avtorice poudarjajo, da je mraz manjša težava kot voluharji, srne in zajci, zato je treba vrt pravilno zavarovati.