Želodčna kislina ima ključno vlogo pri prebavi in obrambi telesa. Njena glavna naloga je razgradnja hrane, ki jo zaužijemo, ter uničevanje mikroorganizmov v kislem želodčnem okolju, s čimer preprečuje vstop bakterij in mikrobov v preostale dele prebavnega trakta. pH želodčne kisline je običajno med 1,5 in 3,0, kar pomeni, da je notranje okolje želodca daleč najbolj kislo v celotnem organizmu. Mišice želodca s krčenjem in sproščanjem mehansko prebavljajo hrano in jo dobro pomešajo z želodčno kislino in prebavnimi encimi. Končni produkti se izločijo skozi pilorično mišico zapiralko v dvanajstnik, kjer se prebava nadaljuje z dodajanjem encimov iz trebušne slinavke in žolča. V tankem črevesu se s pomočjo amilaz, tripsina in lipaz nadaljuje prebava ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, v debelem črevesu pa poteka fermentacija in razgradnja nekaterih ostankov hrane, skupaj z absorpcijo vode.
Dobra prebava in absorpcija potrebnih hranil sta bistveni za nemoteno delovanje telesa, vzdrževanje dobrega zdravja in počutja. Težave v prebavnem traktu in moteno absorbiranje hranil lahko vplivajo na razvoj številnih zdravstvenih težav in obratno. Pogosto se spopadamo s simptomi, kot so zgaga, refluks in pekoča bolečina v prsnici ali žlički, ki pa niso vedno posledica preveč želodčne kisline.
Hipoklorhidrija: Pomanjkanje želodčne kisline
Ker so simptomi zmanjšane in povišane želodčne kisline skoraj enaki, se mnogo ljudi s težavami v želodcu zdravi z zaviralci želodčne kisline, saj menijo, da imajo želodčne kisline preveč. Simptomi, kot so zgaga, refluks, občutek kisline in pekoč občutek v požiralniku, kažejo na to. Vendar je v resnici bolj verjetno, da je želodčne kisline premalo (hipoklorhidrija), zato se zdravstveno stanje počasi le še slabša. To še posebej velja za starejše od 40 let, saj nivo želodčne kisline z leti upada. Dodatno ga znižujemo z uživanjem zdravil, protibolečinskih tablet, zaviralcev in nevtralizatorjev želodčne kisline, kroničnim stresom in pomanjkanjem določenih mineralov.
Vloga želodčne kisline pri telesnih funkcijah
- Razgradnja beljakovin: Želodčna kislina je nujna za sprostitev encima pepsina, ki razgradi beljakovine, kar omogoča absorpcijo aminokislin, ki so pomembne za kolagen, elastin, hormone, nevrotransmiterje, encime, protitelesa, lase, kožo, nohte in mišice.
- Absorpcija mineralov in vitamina B12: Močna želodčna kislina pomaga pri absorpciji mineralov, kot so cink, magnezij, kalcij in železo. Tudi absorpcija vitamina B12 je odvisna od zadostne količine želodčne kisline, ki ga loči od beljakovin v hrani in mu omogoča vezavo na intrinzični faktor za absorpcijo v tankem črevesu.
- Pobijanje patogenih mikroorganizmov: Kislo okolje želodca uničuje patogene mikroorganizme (bakterije, glive, kvasovke, parazite), ki jih vnesemo s hrano.
- Sproščanje žolča in encimov: Želodčna kislina pomaga sprostiti žolč iz jeter in encime iz trebušne slinavke, ki so ključni za uspešno razgradnjo hrane.
Simptomi hipoklorhidrije
Najpogostejši simptomi, ki kažejo na preveč alkalen želodec in neučinkovito razgradnjo beljakovin, vključujejo:
- Utrujenost po obroku
- Občutek zastale hrane v želodcu
- Koščki nepredelane hrane v blatu
- Vetrove (predvsem uro do dve po obroku)
- Napihovanje in spahovanje (še nekaj ur po obroku)
- Zgaga in refluks
Sčasoma se pojavijo tudi telesni simptomi, kot so izpadanje las, tanki in suhi lasje, razbrazdani in lomljivi nohti, uvela, suha in nečista koža, utrujenost, dovzetnost za okužbe in razrast glivic, kvasovk ter parazitov.
Kaj pa, če vam je želodčna kislina izginila? | Želodčna kislina | Oddaja Dr. Binocs | Peekaboo Kidz
Zakaj zgaga in refluks nista nujno pokazatelja previsoke, temveč prenizke želodčne kisline?
Pomanjkanje želodčne kisline vpliva na mišico zapiralko (sfinkter) na vhodu v želodec. Ta mišica je kontrolirana s pH-jem v želodcu in se, če želodec ni dovolj kisel, ne bo tesno zaprla. To omogoča hrani in želodčni kislini, da se vračata nazaj v požiralnik, kar povzroča refluks, zgago in GERB. Ko se zgornja zapiralka zaradi pomanjkanja želodčne kisline ne zapre dovolj tesno, to omogoči tudi, da v požiralnik zaide encim pepsin, ki povzroča kronično kašljanje, hripavost, draženje grla in občutek kepe v grlu.
Zdravljenje z zaviralci protonske črpalke sicer začasno umiri simptome, saj zavrejo izločanje želodčne kisline, vendar se stanje sčasoma običajno poslabša, saj se hrana ne razgrajuje učinkovito, kar vodi do malabsorpcije (pomanjkanja hranil) in obremenitve črevesja. Večina ljudi, še posebej starejših, v resnici potrebuje več želodčne kisline in ne zaviranja njenega izločanja.
LCHF/KETO prehrana in želodčna kislina
LCHF (Low Carb, High Fat) prehrana, znana tudi kot ketogena dieta, se osredotoča na nizek vnos ogljikovih hidratov in visok vnos maščob. Ta pristop izloča živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in sladkorja (kruh, krompir, žitarice, sladko sadje, sladkarije in sladice) in spodbuja uživanje visoko maščobnih živil (maslo, olja, mastne ribe in mastno meso). Mnogi posamezniki so poročali, da jim je LCHF prehrana pomagala pri refluksu in težavah z želodcem, kar je lahko posledica manjšega volumna hrane ali sprememb v črevesni mikrobioti ob spremembi prehrane.
Pred začetkom LCHF/KETO prehrane je priporočljivo nabrati čim več koristnih informacij. Pri določanju primernosti živil dajemo prednost nepredelanim živilom in živilom brez dodatkov. Sladkor, dodan živilom v kakršni koli obliki (tudi med in kokosov sladkor), ni dovoljen. Od pijač je najboljša izbira voda in nesladkan čaj. Pomembno je tudi paziti na vnos beljakovin, saj pretiravanje (predvsem v obliki mesa) ni priporočljivo. Količina beljakovin je odvisna od telesne teže in aktivnosti - manj kot smo aktivni, manj beljakovin potrebujemo.
Prehrana in živila, ki vplivajo na želodčno kislino in refluks
Na nastajanje želodčne kisline in simptome refluksa močno vpliva tudi način prehranjevanja. Pomembno je razmisliti o tem, katera živila so primerna in katera se je bolje izogniti, še posebej na prazen želodec.
Živila, ki dražijo želodec in spodbujajo izločanje kisline (še posebej na prazen želodec)
- Paradižnik: Vsebuje taninsko kislino, ki draži želodec in poslabšuje simptome kislinskega refluksa in želodčne razjede.
- Agrumi (pomaranče, limone, grenivka): Zaradi visoke vsebnosti sadnih kislin lahko izzovejo zgago ter povečajo tveganje za gastritis in čir na želodcu.
- Rogljički in sladko pecivo: Bogato z maščobami in sladkorjem, ki spodbuja nastajanje inzulina in obremenjuje trebušno slinavko. Kvas v kvašenem pecivu draži želodčno sluznico in lahko povzroči napenjanje.
- Hruške: Surove vlaknine lahko poškodujejo občutljivo želodčno sluznico. Priporočljivo jih je kombinirati z ovsenimi kosmiči ali kašo.
- Jogurt: Če ga zaužijemo na prazen želodec, želodčna kislina uniči koristne mlečnokislinske bakterije. Priporočljivo ga je zaužiti za malico, eno do dve uri po obroku.
- Sladke pijače (sadni sokovi, sladki smutiji, gazirane pijače): Vsebujejo veliko sladkorja, ki obremenjuje trebušno slinavko. Gazirane pijače spodbujajo izločanje želodčne kisline, obremenijo jetra in trebušno slinavko ter zmanjšajo dotok krvi v želodec, kar upočasni presnovo in lahko povzroči zaprtje.
- Pekoča in začinjena hrana: Draži želodčno sluznico in pospešuje izločanje želodčne kisline.
- Čokolada: Vsebuje kofein in teobromin, ki izrazito močno povzročata refluks, ter maščobe, ki prav tako prispevajo k težavam.
- Pražena hrana: Lahko povzroča bolečine v želodcu, grlu in prsih.
- Alkohol: Povečuje izločanje želodčne kisline.
- Mleko z visoko vsebnostjo maščob in mastno meso (govedina, svinjina, jagnjetina): Dolgo ostanejo v želodcu, kar podaljša izpostavljenost želodčne kisline.
- Kofein: Ni samo v kavi, ampak tudi v čaju in nekaterih sladicah. Bodite pozorni na vnos in omejite na eno skodelico na dan, zgolj v dopoldanskem času.
- Čebula: Lahko hitro zniža pH želodčnih sokov (nižji pH, močnejša kislina), kar lahko povzroči bruhanje in slabost.
Živila, ki zmanjšujejo proizvajanje želodčne kisline in pomirjajo prebavni sistem
Obstajajo živila, ki lahko pomagajo pomiriti prebavni sistem in spodbujajo bolj zdravo črevesje. Sem spadajo:
- Sadje: banane in jabolka (izogibajte se agrumom).
- Zelena zelenjava: brokoli, špinača, paprika, solata, stročji fižol, ohrovt, koromač.
- Korenovke: sladki krompir, korenje, rdeča pesa.
- Puste beljakovine: piščanec in ribe.
- Polnozrnata žita: rjavi riž, kvinoja, polnozrnat kruh, ovseni kosmiči.
- Oreščki in semena: mandlji, orehi, chia semena.
- Stročnice: leča, čičerika.
- Oljčno olje: kot glavni vir maščobe.
Ta živila vsebujejo malo kisline in veliko vlaknin, kar lahko pomaga uravnavati prebavo in zmanjšati nastajanje želodčne kisline.
Sredozemska dieta in refluks kisline
Ena izmed najbolj obetavnih diet, ki je pritegnila pozornost znanstvenikov pri obvladovanju refluksa kisline, je sredozemska dieta. Ta dieta temelji na tradicionalni prehrani ljudi iz sredozemskih držav, kot so Grčija, Italija in Španija. Značilno je uživanje veliko sadja, zelenjave, oreščkov, stročnic, polnozrnatih žit in olj, bogatih z nenasičenimi maščobnimi kislinami ('dobre' maščobe, ki pomagajo zniževati holesterol). Poleg tega se v tej dieti uživa manj rdečega mesa, mlečnih izdelkov in predelanih živil.
Študija, ki jo je izvedel Northwell Health's Feinstein Institute for Medical Research, je primerjala učinkovitost sredozemske diete z zdravili za refluks kisline. V šestih tednih so udeleženci, ki so se držali sredozemske diete, zmanjšali tudi vnos živalske hrane (na 5 % do 10 % skupnega dnevnega vnosa hrane) ter se izogibali kavi, čaju, alkoholu, gaziranim pijačam, čokoladi, začinjeni, mastni in ocvrti hrani. Rezultati so pokazali, da je 62,6 % sodelujočih občutilo znatno zmanjšanje simptomov refluksa s sredozemsko dieto, medtem ko je bilo zdravljenje z zdravili uspešno pri 54,1 % udeležencev.
Znanstveniki so ugotovili, da je sredozemska dieta naravno protivnetna, kar pomaga zmanjšati vnetje v telesu, tudi v požiralniku. Poleg tega ta prehrana vsebuje veliko vlaknin, ki pomagajo pri prebavi in preprečujejo zaprtje, kar lahko poslabša refluks kisline.
Spremembe življenjskega sloga za boljše prebavno zdravje
Poleg prehranskih sprememb so ključne tudi spremembe življenjskega sloga za izboljšanje prebave in zmanjšanje težav z želodčno kislino:
- Jejte manjše in pogostejše obroke: Razporedite hrano na več manjših obrokov čez dan. To zmanjša obremenitev želodca in morebitno prekomerno izločanje kisline.
- Dobro prežvečite hrano: Žvečenje razdeli hrano na manjše delce, kar poveča površino za dostop prebavnih encimov in podaljša čas, v katerem se hrana prepoji s slino, polno encimov.
- Ne lezite takoj po obroku: Počakajte vsaj dve do tri ure, preden se uležete. Dovolite telesu, da prebavo predhodnega obroka opravi do konca pred naslednjim obrokom.
- Dvignite vzglavje postelje: Pri nočnih težavah z zgago spite s privzdignjenim vzglavnikom, da preprečite vračanje kisline ponoči.
- Zmanjšajte stres: Stres ima odločilno vlogo pri razvoju želodčnih težav, povezanih s kislino, saj lahko spodbudi želodčne živce k povečani proizvodnji kisline. Učenje sprostitvenih tehnik, kot sta joga ali meditacija, lahko pozitivno vpliva na želodec. Med obrokom se posvetite hrani in poskusite odmisliti skrbi.
- Izogibajte se kajenju, alkoholu in kofeinu: Te snovi spodbujajo nastajanje želodčne kisline.
- Vzdržujte zdravo telesno težo: Prekomerna teža lahko poveča pritisk na trebuh in s tem poslabša refluks.
- Ne nosite tesnih oblačil okoli pasu: Tesna oblačila lahko povečajo pritisk na želodec in poslabšajo simptome refluksa.
- Ne zadržujte klica narave: Kadar ignoriramo potrebo po odvajanju blata, to lahko povzroči trše blato in težje odvajanje, kar vpliva na prebavo.
Testiranje in nadomeščanje želodčne kisline
Ker so simptomi pomanjkanja in presežka želodčne kisline podobni, je pomembno pravilno določiti vzrok težav. V primeru suma na hipoklorhidrijo si lahko pomagamo z nekaterimi testi in dopolnili.
Test in nadomeščanje želodčne kisline z Betain HCL (betain hidroklorid)
Opozorilo: Betain HCL ne smete uživati v primeru gastritisa, ran in razjed na želodcu, med zdravljenjem z nesteroidnimi antirevmatiki (protibolečinska zdravila) ali ob drugih zdravstvenih stanjih želodca. Ne uživajte ga tudi, če ste na zaviralcih želodčne kisline ali imate potrjeno previsoko želodčno kislino.
Test izvedete tako, da sredi visoko beljakovinskega obroka (meso, mlečni izdelki, stročnice, oreščki, jajca itd.) zaužijete 1 kapsulo Betain HCL.
- Če po obroku ne občutite nobene spremembe, je želodčne kisline verjetno še vedno premalo. Naslednji dan test ponovite z 2 kapsulama.
- Nadaljujte s testiranjem, dokler ne dosežete količine, ki v želodcu (v žlički, ne v požiralniku) povzroči rahlo toploto ali pekoč občutek. To je pokazatelj, da je želodčne kisline preveč. V tem primeru spijte nekaj vode, da pomirite pekoč občutek.
- Količina Betain HCL, ki jo potrebujete, je za 1 kapsulo nižja od količine, ki je izzvala pekoč občutek. Če ste torej pekoč občutek začutili pri 2 kapsulah, potrebujete le 1. Če ste imeli pekoč občutek pri 1 kapsuli, to pomeni, da je želodčne kisline dovolj in je ne potrebujete dodajati.
Test vedno opravite le ob visoko beljakovinskem obroku. Ko boste našli svojo količino, jo nadomeščajte (vedno le ob visoko beljakovinskih obrokih), dokler se ne začne pojavljati topel ali pekoč občutek v želodcu že pri 1 kapsuli, kar je znak, da Betain HCL ne potrebujete več.
Test s sodo bikarbono
Ta test ni 100% zanesljiv, vendar lahko nudi okvirno oceno. Uporabite sodo bikarbono brez aluminija.
- Zjutraj, takoj ko se zbudite (pred umivanjem, obiskom stranišča, pitjem vode, čaja ali kave), spijte ¼ čajne žličke sode bikarbone, zmešane s približno 1,5 dcl hladne vode.
- Opazujte, koliko časa bo preteklo, da se vam spahne.
- Če se vam spahne v prvih treh minutah, imate želodčne kisline verjetno dovolj.
- Če se vam spahne po 3 minutah ali celo po 5 minutah, imate želodčne kisline verjetno premalo.
Ne zamenjujte rahlega spahovanja zaradi prehitrega pitja z dejanskim spahovanjem, ki nastane kot posledica nevtralizacije HCl s sodo bikarbono (pri tem se tvori CO2). Test ponovite 3 zaporedna jutra.
Prebavni encimi ali Betain HCL?
Simptomi pomanjkanja prebavnih encimov so podobni simptomom premalo želodčne kisline: občutek teže v želodcu po obroku, spahovanje, utrujenost, nepredelani kosi hrane v blatu, zaprtje ali driska.
- Če se ti simptomi pojavljajo po beljakovinski hrani (meso, mlečni izdelki, jajca, oreščki), imate verjetno več težav s pomanjkanjem želodčne kisline.
- Če te simptome občutite po uživanju zelenjave, škrobnate hrane in manj beljakovinsko bogate hrane, imate verjetno težave s pomanjkanjem prebavnih encimov.
Pomanjkanje encimov je verjetno tudi ob oslabljeni vranici in slinavki (po TKM) ter ob uživanju veliko sladke hrane. V tem primeru se svetuje dodajanje prebavnih encimov (1 kapsula, 3x dnevno med obrokom), dokler težave ne izzvenijo.
Posebna opozorila in nasveti
Vnetje želodčne sluznice, razjede, gastritis
V primeru težav z vnetjem želodčne sluznice, razjedami in ulcerji, tudi če imate želodčne kisline premalo, ne smete dodajati Betain HCL, saj bi kislina na poškodovani sluznici povzročila še več težav. V teh primerih se svetuje uživanje ekološke, nefiltrirane, neredčene aloe vere, ki pomiri in zaceli poškodovano sluznico. Uživajte jo na prazen želodec, na tešče ali vsaj pol ure pred obrokom, do 3x dnevno. Pri razjedah sluznice je priporočljivo tudi dodajanje aminokisline L-glutamin, ki celi in krepi sluznico. Vedno je priporočljivo tudi narediti probiotično terapijo, saj se težave iz želodca nadaljujejo tudi v črevesju. Priporoča se probiotik Saccharomyces boulardii.
Helicobacter Pylori
Bakterija Helicobacter Pylori se lahko razraste le v premalo kislem želodcu. Ko pa se HP razraste, začne inhibirati (preprečevati) izločanje želodčne kisline, saj ji kislo okolje ne ustreza. Zato je tudi v primerih razrasta HP potrebno urediti želodčno kislino, vendar previdno, da ne povzročite še večjih vnetij ali razjed. Svetuje se uživanje soka nefiltrirane aloe vere in probiotik Saccharomyces Boulardii, ki dokazano deluje na razrast HP. Pomaga lahko tudi ekološko olje črne kumine.
Vpliv stresa in antibiotikov na prebavo
Stres je izjemno močan dejavnik, ki vpliva na aktivnost prebave. Živčni sistem, ki usklajuje prebavne procese, je tako vzdražen in lahko stimulira želodčne živce, da pošiljajo napačne signale, kar vodi do povečane proizvodnje želodčne kisline. Dolgotrajna uporaba antibiotikov lahko pusti dolgoročne posledice na prebavnem traktu in samem delovanju prebave, saj uničujejo dobre in koristne bakterije v črevesni mikrobioti in povzročajo razmah tistih slabih. Ocenjuje se, da kar 60% celic imunskega sistema leži v našem prebavnem traktu, zato je pomen zdravega črevesja in urejene prebave izjemno poudarjen.