Kulinarika in vina v Sloveniji in svetu

Svet kulinarike in vina je raznolik, pisan in zanimiv. Tako v Sloveniji kot po svetu prinaša nepozabna doživetja, ki razvajajo vse čute. Slovenija je bila leta 2021 prepoznana kot Evropska gastronomska regija, kar poudarja njeno izjemno ponudbo in predanost kakovosti.

Slovenska kulinarika: od tradicije do vrhunskih kreacij

Slovenska kulinarika temelji na lokalni dediščini in sestavinah iz najbližjih vrtov in polj, travnikov in pašnikov, gozdov in sadovnjakov, rek, jezer in morja. Kar zraste v le dobrih 20 tisoč km2 veliki Sloveniji, ima do kuhinje vselej kratko pot, kar zagotavlja svežino in kakovost. Večina živil je iz bližine in ima majhen ogljični odtis, kar prispeva k trajnostnemu razvoju. V Sloveniji vas pričakujejo različni okusi in jedi v kar 24 gastronomskih pokrajinah in treh vinorodnih deželah. Slovenija se lahko pohvali s kar 170 prepoznavnimi jedmi, ki so pripravljene iz lokalno pridelanih sestavin.

Regionalne posebnosti in sestavine

V Alpski Sloveniji presenečajo dobrote s pastirskih planin, medtem ko v Mediteranski in Kraški Sloveniji prevladuje okus soli s tradicionalnih solin in mesnin, ki zorijo na burji. Vrhunski chefi v svoje stvaritve vključujejo za Slovenijo značilne posebnosti, kot so:

• sol s tradicionalnih solin
• med, ki ga nabirajo avtohtone čebele
• bučno in oljčno olje
• vino, ki se je tod pilo že v antiki

Prestižna gastronomska prepoznavnost

Da se v Sloveniji dobro jé, je prišlo na ušesa tudi svetovnemu gastronomskemu velikanu Michelinu. V Sloveniji vas najboljša okušanja čakajo v restavracijah, ki jih je v sam vrh svetovne gastronomije uvrstil najprestižnejši gastronomski vodnik Michelin. Francoski kulinarični vodič Gault&Millau vas popelje po slovenskih restavracijah, pa tudi okrepčevalnicah, vinskih kleteh, pivovarnah in turističnih kmetijah. V njih boste dobili tipično kosilo, na kakršnega se radi odpravijo tudi domačini, v številnih pa vas bodo opozorili na hišne specialitete. Začinite svoj obisk z dobrotami slovenske kulinarike. Ne glede na to, kje se odločite jesti, povprašajte po slovenskih vinih, pivu, vodi, sokovih in drugih slovenskih odličnostih.

Gastronomija na prostem in butična doživetja

Odkrijte nepozabna gastronomska doživetja v naravi, na morju, v vinogradih ali na ulici. Začutite božanje prijetnih in toplih sapic v laseh, vonj pokrajine okoli vas, ki se zrcali tudi na vašem krožniku. Spoznajte čare uživanja obroka na prostem. Če sodite med gurmane, je Slovenija zagotovo prava izbira za vas. Rezervirajte si mizo pri vrhunskih slovenskih chefih, cenjenih širom sveta, in v restavracijah, katerih kakovost sta prepoznala tudi gastronomska velikana Michelin ter Gault&Millau. Odkrijte edinstvena, butična in avtentična doživetja, kjer boste na zanimiv in vam na kožo pisan način spoznali izjemne zgodbe slovenske gastronomije.

Slovensko vinarstvo: bogata tradicija in potencial za prihodnost

V Sloveniji imamo več kot 2.500-letno zgodovino vinarstva, kar jo uvršča med najstarejše vinorodne regije v Evropi. Vino je sestavni del evropske kulturne in gospodarske identitete, zato je kultura vina tista, ki bi se ji Slovenci verjetno najtežje odrekli. Je kultura, ki priča o skupni evropski identiteti skozi različnosti vinorodnih krajin, vinskih kultur in vinskih okusov. Za slovenski turizem je vino oziroma kultura vina, v povezavi z dediščino gastronomije, ena najpomembnejših komponent mednarodne destinacijske prepoznavnosti in privlačnosti države, vinski turizem pa pomembno gibalo trajnostnega razvoja vinogradništva, vinarstva in turizma.

Vinorodne dežele in sorte

Tri slovenske vinorodne dežele slovijo po vinih, ki prejemajo ugledna svetovna odličja. Med njimi so tudi izvrstna izvirna vina, značilna za posamezno deželo:

• V primorski vinorodni deželi morate poskusiti teran.
• V posavski vinorodni deželi morate poskusiti cviček.
• V podravski vinorodni deželi pa bela sortna vina, kot sta renski rizling in traminec.

Vinorodne dežele so razdeljene na 14 vinorodnih okolišev in v vsakem je urejena vinska cesta, na kateri se lahko seznanite s slovensko vinogradniško tradicijo in lokalnimi posebnostmi.

Najstarejša trta na svetu

V Mariboru, drugem največjem slovenskem mestu, že skoraj pol tisočletja raste najstarejša trta na svetu. Preživela je čase turških obleganj, srednjeveške požare, v preteklosti za številne vinograde pogubne napade trtne uši, obe svetovni vojni. V hiši za njo je Muzej stare trte, v bližini so tudi druge znamenitosti vinskega mesta.

Vipavska vinska cesta

Vipavska dolina je prijazna vinska dežela, kjer vinarji z veseljem sprejmejo na pokušino odličnih vin. Na turističnih kmetijah radi ponudijo tudi doma pridelano hrano in vas razveselijo z jedmi, ki so pripravljene po starih domačih običajih, tako kot jedo tudi sami. K vsaki od jedi izberejo primerno vino in s ponosom predstavijo njegove značilnosti. Mnoge kmetije enkrat ali dvakrat v letu odprejo osmico, tradicionalno obliko odprtih vrat z izbrano ponudbo odprtih vin in domačih jedi. Vipavska vinska cesta je ena največjih in najbolj obiskanih vinskih cest v Sloveniji.

Izbrani vipavski vinarji:

• Vinarstvo Avin: Pridelujejo rebulo, malvazijo, laški rizling, sauvignon, cabernet sauvignon, barbero in merlot, od starih sort pa zelèn, pinelo in pikolit. Prepletanje tradicije in novejših prijemov se odraža v vinih, ki so drugačna, kar je odraz skromnih lapornatih tal, načina obdelave in osončenosti leg.
• Vina Ušaj - Ussai: Pridelujejo naravna vina, predvsem bele sorte (rebula, malvazija) in odlična rdeča vina (merlot, cabernet sauvignon), ki prejemajo pohvale. Vina s Svetega Martina že več generacij pripovedujejo zgodbe in navdušujejo tiste, ki jim prisluhnejo in zaupajo, pri čemer ostajajo svojstvena in odražajo značilnosti kraja, kjer so dozorela.
• Kmetija Černigoj: Ponujajo buteljčna in odprta vina: sauvignon, chardonnay, rumeni muškat, zelèn, mešano belo, cabernet sauvignon, merlot in mešano rdeče. Hišna posebnost je penina Naja. Dvakrat v letu pripravijo tudi osmico.
• Vinogradniška kmetija Štrancar: Ukvarjajo se z vinogradništvom, vinarstvom in sadjarstvom. Posebno pozornost posvečajo vipavskim avtohtonim sortam pineli in zelenu. Vina so pridelana tradicionalno s primesjo sodobnega.

Izzivi in prihodnost slovenskega vinskega turizma

Na Slovenskem znamo pridelati vrhunska vina, ki prejemajo najvišje nagrade in priznanja na uglednih mednarodnih vinskih tekmovanjih, kljub temu pa se abecede sodobnega in mednarodno konkurenčnega vinskega turizma šele učimo. V zadnjem desetletju smo sicer priča izjemnemu razmahu vinskih in kulinaričnih prireditev ter festivalov, a v širšem evropskem kontekstu močno zaostajamo na področju investicij v vinsko turistično infrastrukturo, kot so: tematski ali butični vinski hoteli in resorti, sodobne vinske kleti z degustacijskimi prostori, komunikativni vinski muzeji in razstave. Manjka tudi programsko osmišljanje vinskoturističnih cest in drugih tematskih poti.

Ob tem je treba izpostaviti tudi prevelik vizionarski manko nacionalne politike na področju sistematičnega usmerjanja razvoja vinskega turizma, kot tudi organiziranosti in generične promocije slovenskih vinarjev, kulture vina in navsezadnje tudi vinskega turizma. Ta potrebuje strateško aplikativno znanje, ki bo temeljilo tako na poznavanju dediščine in kulture vina, kot tudi na trendih, kjer se sodobna ustvarjalnost, tehnologija in razvoj nenehno prepletajo z dimenzijo dediščine. Brez slednje ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju ter kulturološkem terroirju, kot strateškem temelju za razvoj vinskega turizma.

Če želimo postati uspešna in prepoznavna vinsko turistična destinacija z visoko kakovostnimi proizvodi in storitvami, moramo na eni strani doizobraziti vinski sektor z znanji s področja (gastronomskega/kulturnega) turizma in na drugi strani turistični sektor z znanji s področja gastronomije (vino/kulinarika). Gastronomski turizem, kot nadgradnja vinskega ali kulinaričnega turizma, mora postati največja razvojna priložnost in prioriteta Slovenije, prav zaradi njegovih povezovalnih in multiplikativnih učinkov na trajnostni prostorski, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.

Vinski dogodki in festivali

Vinske prireditve in festivali so povsod po svetu zelo pomemben segment vinskega turizma, njegov komunikacijski glasnik in promotor hkrati. Zato ne preseneča svojevrsten »boom« oziroma inflacija le-teh, še zlasti na Slovenskem, kar od načrtovalcev razvoja vinskega turizma zahteva poglobljeno kritično presojo ter še več vizionarske smelosti. Med vinskimi prireditvami in festivali zagotovo izstopa VinDel, mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov, ki ni pomemben le za Hotel Habakuk, za Maribor, za Štajersko itn., ampak še zlasti za dvig mednarodne prepoznavnosti slovenske vinske in kulinarične kreativnosti ter inovativnosti. Poslanstvo VinDel-a je nedvomno večplastno, a ob tej priložnosti kaže izpostaviti predvsem to, da povezuje vinski in kulinarični sektor v enovito gastronomsko turistično doživetje, kjer moramo iskati izzive za prihodnost.

Svetovne vinorodne regije in vinski turizem

Sezona trgatve je v polnem zamahu za večino svetovnih vitikulturnih središč, ki mamijo obiskovalce z degustacijami tako uveljavljenih kot bolj inovativnih vinskih sort. Od starega do novega sveta, vinske regije ponujajo edinstvena doživetja.

Priljubljene vinske regije po svetu:

1. Andaluzija, Španija

Flamenko in tapas so najboljši, če jih uživamo ob čaši slavnega aromatičnega andaluzijskega šerija. Španija si lasti več vinogradniških površin kot katerikoli drug del sveta, in sorazmerno tudi ta jugozahodna španska provinca pridela celo vrsto dobrih vin, a najbolj slovi po svojem suhem in sladkem jantarnem šeriju. Večina izletov v regiji se začne v Sevilli in nadaljuje v Jerez de la Frontera (svetovna prestolnica šerija), kjer vas poučijo vsega o pridelovanju vin ter razliki med kisom in jereškim brandyjem. Seveda si lahko obetate tudi bogato degustacijo. Po pohajkovanju po vinogradih se sprostite v tradicionalnem španskem vinskem baru, znanem pod imenom bodega, kjer so vinski sodi nagrmadeni na barvitih keramičnih ploščicah, z lesenih stropnih tramov pa visijo venci klobas in šopki suhih dišavnic. Tu lahko preživite več popoldnevov ob grizljanju slanih oliv in pokušanju slastnih tapasov - vse ob kozarcih parfumiranega šerija.

2. Cape Winelands, Južnoafriška republika

Capova osupljiva vinska dežela, le 45 minut severovzhodno od Cape Towna v Južnoafriški republiki (7. država na svetu po vinski produkciji), se baha z okoli 417 kvadratnimi miljami vinogradov. Poleg svetovno znanih vinskih kleti, kot je Bergkelder, slaven po svoji podzemni "kleti v gori", se lahko vdajate otipljivejšim užitkom v vrhunskih restavracijah, kot npr. Bosman's v Grand Roche Hotelu v Paarlu. Načrtovalci izletov vam bodo rade volje organizirali dnevne izlete iz Cape Towna v osrčje regije s skalnatimi gorskimi verigami, bujnimi vinogradi in starimi nizozemskimi domačijami. Morda si najdete čas tudi za ogled zgodovinskega mesta Stellenbosch, druge najstarejše evropske naselbine v Južni Afriki. Za obisk priporočamo poletje, ko je čas trgatve, ob tem pa imejte v mislih, da so letni časi v tistem delu sveta obrnjeni.

3. Kalifornija, ZDA

Sosednji severnokalifornijski dolini Napa in Sonoma, ki ležita le streljaj severno od San Francisca, že vrsto let presenečata vinske poznavalce vsega sveta s konstantno kvaliteto in množico raznolikih sort, ki jih proizvede več kot 200 delujočih vinskih kleti v vsaki izmed teh dveh regij. V Napi in Sonomi, največjem vinarskem območju v ZDA, je vinski turizem dobesedno eksplodiral v zadnjih nekaj letih, za kar se ima še posebej zahvaliti popularnemu neodvisnemu filmu Sideways (2004), kjer je bilo dogajanje sicer postavljeno v vinsko regijo Santa Barbare in okolice. Čar je več kot očiten - majhne družinske butične vinoteke, ljubko skrite med slikovitimi vinogradskimi grički, ki jih lahko odkrijejo le radovedni obiskovalci, ki se sem pripeljejo z namenom pokušanja njihovih aromatičnih trgatev. Cela vrsta očarljivih starih mestec z eklektičnimi trgovinami, haute-cuisine restavracijami, vrhunskih wellness centrov in ljubkih inn-ov, ki ponujajo popotnikom dobrodošlo razvedrilo med degustacijami vin. Nikakor se ne odpovejte tradicionalni lokalni dejavnosti: poletov z balonom na vroči zrak, ki omogočajo uživanje ob svežem podeželskem zraku, romantičnem življenjskem slogu in osupljivi pokrajini v vsej svoji lepoti.

4. Hunter Valley, Avstralija

Ko je žetvena sezona na severni polobli v polnem razmahu, je ''tam spodaj'' pomlad, ki zaznamuje začetek nove vinarske sezone v teh spektakularnih gričevnatih vinogradih, le dve uri severno od Sydneyja. Ta dolina South Walesa, ki se lahko pobaha s prvovrstnimi letinami in več kot stotimi vinskimi kletmi, ponuja neverjetno raznolikost trgovin in restavracij, med katerimi imajo številne razgled na zelene vinograde. Vse to dela Hunter Valley za eno od najprivlačnejših in najbolj obiskanih vinskih dežel Avstralije. Izhodiščna točka izletov je pogosto Sydney, od koder raziskujete podeželje na konjskih vpregah, postanki pa vključujejo butične vinske degustacije in piknike na prostem. Lahko tudi pokušate lokalne sire in doma zvarjene pijače, kot na primer priljubljeno ingverjevo pivo.

5. Dolina Loare, Francija

Pravljična degustacijska avantura vas pričaka v z vinogradi obrobljeni pokrajini gradov francoske doline reke Loare - domnevno najlepše vinske regije na svetu. Ljubitelji dobrega vina in vseh boljših stvari v življenju bi težko našli prizorišče, bolj izborno od slavne, rodovitne doline meandraste reke Loare. To je kraj, iz katerega veje bogata zgodovina - od kraljevih gradov do dolge vitikulturne tradicije. Ležeča na zahodnih obronkih Pariza, ta regija je obdarjena z milim podnebjem in rodovitno prstjo, ki omogočata produkcijo različnih sort, ki se med seboj jasno ločijo. Čeprav loarski vinogradi slovijo po svojih belih vinih (ki predstavljajo 75 % tamkajšnje vinske produkcije), kot so Sauvignon Blanc, Muscadet in Chenin Blanc, tu najdemo tudi prijetne sadne črnine, kot Cabarnet Franc. Seveda pa doživetje Doline Loare ne bi bilo popolno brez dodatne ponudbe: sprehodi, kolesarjenje, balonarjenje in - obiski osupljivih renesančnih gradov, med katerimi izstopata Chambord in Chenonceau.

6. Mendoza, Argentina

Z rastjo popularnosti argentinskih vin se povečuje tudi turizem v tamkajšnjih vinskih regijah, še posebej v Mendozi. Ta severozahodna regija Argentine poleg bujnih vinogradov ob vznožju večnozasneženih Andov ponuja tudi naravne rezervate, gorska smučarska središča in slikovito mesto. Sladko grozdje, ki uspeva tu, začuda raste iz trdih puščavskih tal, zahvaljujoč obsežnim, stoletja starim irigacijskim kanalom, ki so jih ustvarili Inki. Po celotni pokrajini so raztresene t. i. bodege, ki ponujajo brezplačne oglede in degustacije. Najprimernejši čas za obisk je med vendimio, vsakoletnim žetvenim festivalom, ki se začne januarja in ga zaznamujejo folklorne proslave, obredi blagoslavljanja grozdja in številna druga vesela dogajanja, ki dosežejo vrhunec prvo soboto v marcu. Vsak pravi vinski ljubitelj bi se moral podati tudi na Ruta de los Vinos (Pot vinogradov), na kateri obiskuješ vinograde, stare vinske kleti, muzeje in srkaš vrhunske vinske sorte.

7. Niagara, Kanada/ZDA

Niagara Region (v kanadskem Ontariu) in Niagara Frontier (v ameriškem New Yorku) skupaj sestavljata slikovito vinsko regijo, katere geološke atrakcije od Velikih jezer Ontaria in Erie do Niagarskih slapov predstavljajo ne le spektakularno pokrajino, temveč tudi soustvarjajo enkratne pogoje za celoletno vinogradništvo. Mile temperature in rodovitna prst omogočajo več ducatom vinarn bogate in raznolike letine, od chardonnayja in rizlinga do rdečega pinota in cabarneta franc. A največja regijska specialiteta je njeno ledeno vino, izvrstno, močno aromatično vino, narejeno iz grozdja, potrganega po prvi zimski pozebi. Niagarski okoliš je edini na svetu, ki proizvede ta povpraševan produkt s tako doslednostjo in kvaliteto. Ontarijska vinska cesta na kanadski strani in Niagarska vinska pot na ameriški strani obe ponujata enkratno priložnost za ogled vinogradov in degustacijo regijskih večkrat nagrajenih vin.

8. Oregon, ZDA

Čeprav ko gre za vinogradništvo, navadno vso slavo pobere oregonska južna soseda Kalifornija, to še ne pomeni, da Oregon ne proizvede enako čudovitih vin. Pravzaprav veliko ljudi ugiba, da če ne bi v tej zvezni državi dolgo let veljala prohibicija, bi bila regija vodilna vinska sila v ZDA. Kakorkoli že, Oregon se danes lahko pohvali s 320 vinarnami, ki proizvedejo več kot 40 sort, vključno z rdečim pinotom, chardonnayjem, merlotom, rizlingom, syrahom in drugimi. Živahno središče vinske industrije je Willamette Valley, ki privablja poznavalce s svojim mednarodno uveljavljenim rdečim pinotom in številnimi očarljivimi vinarnami, posejanimi na 100 slikovitih miljah med Portlandom in Eugenom. Dolina je popoln kraj, da si živo predstavljate prve priseljence, ki jih je sem zvabila legendarna Oregon Trail, ob tem pa lahko uživate v kozarcu lokalnega vina, pikniku v naravi ali letom z balonom. Najbolje, da se nastanite v Dundeeju ali McMinnvillu, kjer je dobrih restavracij in kvalitetnih inn-ov na pretek.

9. Porto, Portugalska

Portugalska najnovejša obvezna destinacija Porto je najbolj znana po enakoimenskem močnem sladkem vinu, ki je mestu in regiji prinesel mednarodni ugled. Pijačo že stoletja starajo v bližnji Vili Novi de Gaia - lahkodostopnem območju, do katerega vodi 10-minutni sprehod čez most Ponte Dom Luis I, na katerem kake 50 tradicionalnih mostarskih ut ponuja mamljive degustacije in oglede. Rezervirajte si popoldan za degustacije slovitih Sandemanovih sort - žganjarna je bila ustanovljena leta 1790 v nekdanjem samostanu - ali pa se za manj turistične atrakcije napotite do Taylor, Fladgate in Yeatmana, koče s čudovito atmosfero, ki obratuje že od leta 1692 in se lahko pohvali s kar nekaj sortami prvovrstnih letin. Če vam še ni dovolj portovca in imate čas, jo mahnite na celodnevni izlet v dolino reke Douro - Portov ekvivalent Nape - kjer raste grozdje, iz katerega delajo slovito vino.

10. Toskana, Italija

Kotaleči hribčki, prepredeni s stolpci smaragdnih vinogradov, idiličnih kmetij, obrobljenih z visokimi cipresami, in srednjeveškimi gradovi na vrhu vzpetin ... Toskansko podeželje vedno nudi spektakularen razgled, da vrhunskega vina sploh ne omenjamo! Za romantičen zmenek ali poučno turo po vinogradih je najbolj znana italijanska vinorodna regija preprosto božanska, še posebno med jesensko trgatveno sezono, ko lahko tudi sami sodelujete v tradicionalnem teptanju grozdja in okušate sadove vašega dela. Glavna zvezda Toskane je nedvomno Chianti, najbolj slaven in bojda najlepši italijanski vinski okoliš. Obrobljen s predmestjem Firenc na severu in s Sieno na jugu, Chianti krasijo gotska obzidja, oljčni nasadi in 10.000 akrov prostranih vinogradov, vse v senci gorskega ščita.

tags: #kulinarika #in #vina #v #slloveniji #in

• Odtiskovanje sporočil na tortah
• Obrazci za uveljavljanje starševskih pravic
• hitra in enostavna priprava jedi
• Kako uspešno valiti jajca: naravne in umetne metode
• Zgodovina uživanja pomaranč na Slovenskem