Če svet najraje spoznavate skozi vrhunsko kulinariko, boste v Sloveniji ostali dlje, kot si mislite. Slovenski chefi, ki prisegajo na lokalne sestavine in pristno kreativnost, navdušujejo najzahtevnejše gurmane. Pravi gurmani vedo, da se vse začne s svežimi, resnično kakovostnimi sestavinami, in najbolj spoštovane slovenske chefe druži to, da imajo najboljše pri roki.
Slovenska gastronomija po svoji vrhunskosti sodi v sam svetovni vrh. To dokazuje tudi prihod vodnika Michelin, ki vstopa zgolj na destinacije z razvito prepoznavno gastronomijo, katere ponudba je konsistentna v kakovosti in vrhunskosti. V letu 2020 so na slovenskem gastronomskem nebu zasijale prve prestižne Michelinove zvezdice, ki se jim vsako leto pridružujejo nove. Trenutno je v Sloveniji deset restavracij s prestižnimi zvezdicami, od tega ima ena tri, ena dve, ostale pa po eno zvezdico. V Sloveniji se je izraz "chef" prijel iz francoščine, čeprav je izraz "kuharski mojster" primernejši in se v nekaterih medijih uporablja tudi "kuhar" ali "kuharica". Pri tem ohranjamo izvorno poimenovanje, torej Michelinova in ne Mišelinova zvezdica.
Poleg Michelina je nedvomno vredno slediti tudi izboru enega od svetovnih gastronomskih velikanov, Gault & Millau. Tudi v Sloveniji so se mudili njegovi »inšpektorji« in izbrali najboljše slovenske gostilne in restavracije.
Slovenija se je znašla na številnih seznamih top evropskih in svetovnih destinacij, ki so vzbudile pozornost priznanih svetovnih medijev. Številni se osredotočajo na njeno gastronomsko podobo in zavezanost trajnosti. Ni dobre jedi brez dobrih sestavin, in tega se zavedajo tudi vrhunski slovenski chefi. Dobre sestavine in polni okusi pa se rojevajo tam, kjer vlada dobro sodelovanje med človekom in naravo. To je možno le ob velikem spoštovanju do narave, vztrajnosti in predanosti, zato se vse več pridelovalcev hrane usmerja k sonaravni pridelavi. Raznolikost, kreativnost ter zavezanost konceptu »z vrta na mizo« Slovenijo vedno bolj uvrščajo na evropski gastronomski zemljevid. Izvirno kulinariko je lepo okušati, še lepše jo je doživeti! Odkrijte edinstvena, butična in avtentična doživetja, kjer boste na zanimiv način spoznali izjemne zgodbe slovenske gastronomije.
Slovenija - slovenska gastronomija. Brez ljubezni se ne da črkovati Slovenije. Vaš krožnik čaka.
Vrhunski Slovenski Kuharski Mojstri
Razprava o tem, kdo je najboljši slovenski chef in čigava restavracija bi si zaslužila prvo Michelinovo zvezdico v Sloveniji, teče že leta in težko bo najti skupen konsenz. Je pa dejstvo, da vlada med poznavalci splošni konsenz, da se za mesto vodilnega potegujejo imena, kot so Janez Bratovž, Tomaž Kavčič in Ana Roš. V to družbo bi morda lahko vključili še starosto vrhunske slovenske kulinarike Andreja Kuharja in Joška Sirka.
Janez Bratovž, JB (Ljubljana)
Janez Bratovž je s svojo ljubljansko restavracijo JB postavil standarde. JB se je kot edina slovenska restavracija pred časom (leta 2010) tudi uvrstila na San Pellegrinovo lestvico 100 najboljših restavracij na svetu. Bratovž je prvo restavracijo odprl leta 1992 v Domžalah, od takrat dalje pa veliki deloholik čara vedno znova jedi, ki bi jih lahko označili kot eklektično mešanico tradicionalno slovenske in moderne kuhinje, z opaznimi primesmi tujih vplivov, denimo japonskega ali francoskega. Zadovoljnih gostov ima Bratovž veliko tudi iz tujine, zanimanje za JB pa ne usiha, kljub temu, da gre za eno dražjih restavracij pri nas.
Kot je pred časom zapisal Nedelov ocenjevalec Uroš Mencinger, "Bratovž ima kilometrino, zaradi katere je vrhunstvo njegovih jedi v preprostosti! Očiščene so vsega nepotrebnega, nič ne učinkuje le na prvi pogled, Bratovževa drznost kombinacij se zazna šele s skrbnim, koncentriranim, poglobljenim okušanjem, ki ne prenese hitenja in površnosti. JB-jev gost mora, torej, v tem posnemati chefa."
Primeri jedi z jedilnika: sašimi jadranske tune v vasabiju z ingverjem in algami; v kadaif povaljani škampi z omako mlade čebule in kandiranimi sušenimi paradižniki; z bučo, gvarano in parmezanom polnjeni ravioli z zelenino omako; gozdni golob s sladko rdečo čebulo in omako iz pasulja.
Tomaž Kavčič, Gostilna pri Lojzetu (Zemono)
Tomaž Kavčič je gonilna sila in kreator za Gostilno pri Lojzetu, ki se je pod njegovim vodstvom v zadnjih letih premaknila v sam vrh. Obed v restavraciji v dvorcu Zemono je svojevrstna izkušnja, kanček italijansko obarvane jedi pa umetniške stvaritve sodobne kuhinje. Ni čudno, da Lojzetu pojejo hvalo tudi Italijani, so pa tudi taki tuji (premožnejši) obiskovalci, ki jim ni škoda odšteti sto evrov za taksi, da jih zapelje iz Pirana na Zemono in nazaj.
Italijanski gastronomi so v vodniku L'Espressa, italijanski kulinarični bibliji, zapisali: "Včasih so se Slovenci učili kuhati od Italijanov, zdaj pa se Italijani učijo od Kavčiča," in Lojzeta postavili za drugo najboljšo restavracijo "v Furlaniji". Dodali so še: "Pri Lojzetu ni le hrana, je kot gledališče, doživeli boste šov; razmerje med kakovostjo in ceno je več kot dobro!" Kavčič je letos dobil v Budimpešti nagrado za najboljšo gostilno v Vzhodni in Srednji Evropi.
Še nekaj utrinkov z jedilnega lista: sveža jadranska tuna s pomarančnim oljem; jagnječja rebrca z medom, tartufom in tobakom kubanskih cigar ter riž s koprivo in morskimi sadeži.
Ana Roš, Hiša Franko (Kobarid)
Ana Roš je s svojo Hišo Franko v Starem selu pri Kobaridu že vrsto let vodilna kreativna kuharska mojstrica. Krožnikov, kot jih dobite pri Roševi, ne boste nikjer drugje, kar cenijo številni tuji gostje in tekmovanja, na katerih je pobrala kar nekaj odličij. Ana Roš je prejela tudi nagrado za najboljšo kuharico na svetu. Hiša Franko je sredi lepega naravnega okolja zasnovana v slogu tradicionalnih slovenskih družinskih gostiln (mož Valter Kramar skrbi za vinsko ponudbo), sestavine so lokalne, zbrane z okoliških kmetij, kulinarika pa ultramoderna in ustvarjalna, prežeta s sodobnimi smernicami.
Ivan Ilovar iz Mladine je zapisal: "Ilovarjev trio lahko ob kuhinji, ki se zaveda izročila in pretežno navdušuje s pestrostjo in skladjem okusov ter nadrobno uglašeno vinsko spremljavo, le zaploska z brbončicami. Vrhunsko." Uroš Mencinger iz Nedelovega Dobrojeda pa: "Franko kaže prihodnost slovenskim domačim gostilnam."
Primeri jedi z jedilnika: voda istrskega paradižnika, tatar piranskega brancina in jakobove pokrovače, topla krema krompirja in sladoled ostrige; testeni duhci, polnjeni z račko confit, sotirani v sladkem paradižniku in pehtranu, vanilija in mastna račja jetra; file srne v omaki čokolade in žajblja, kipnik kruha in suhih jurčkov, gozdne borovnice, kuhanem na živem ognju; na roko sesekljan tatar pašne govedine, začinjen z japonskim dašijem, spenjena krema kisle smetane in drobnjaka, šopek pikantnih zelišč; juha čemaža in krompirja, emulzija morskih ježkov in istrskega oljčnega olja, kalamari iz ponve, kandirana limonina lupina in čips topinamburja; Kobarid-Arabija-Japonska (solatka iz jagod, bezgovih cvetov in rdeče pese, krema bele čokolade in zelenega čaja Matcha, rižev sladoled in hrustljava meringa vrtnice iz Damaska).
Andrej Kuhar, Maxim (Ljubljana)
Andrej Kuhar je eden izmed dveh Slovencev z Michelinovimi zvezdicami (kar šestimi, če smo natančni), a si je te pridobil med svojim ustvarjanjem v Nemčiji. Prvo zvezdico si je prikuhal že z rosnimi 28 leti. Kuhar velja za avtoriteto med slovenskimi chefi, mož, h kateremu se pogosto obrnejo tudi, ko je treba ocenjevati kolege. Po vrnitvi iz Nemčije (tam je tudi opravil mojstrski izpit) je sprva kuhal v Vili Bled, nato pa še v blejski Promenadi. Zdaj ustvarja v kleti Maximarketa, v elitni restavraciji Maxim, ki jo je dodobra prevetril.
"Brezkompromisna kakovost sestavin, nadgrajenih s kuharjevim/Kuharjevim dolgoletnim članstvom v haute cuisine," je zapisal Mencinger.
Primeri jedi z jedilnika: jastogovi kaneloni, polži v žafranovi omaki, ocvrte češnje žabjih krakov.
Bine Volčič, Promenada (Bled)
Bine Volčič je do nedavnega z Igorjem Jagodicem in Urošem Štefelinom sestavljal blejski vrhunski trio. Diplomant kuharstva na sloviti pariški šoli Le Cordon Bleu je izjemen ustvarjalec, ki v svojih stvaritvah francoske kuharske tehnike prepleta z navdihi iz slovenske kuhinje in azijskimi primesmi. Zapolniti čevlje Andreja Kuharja ni lahka naloga, a karizmatični in ustvarjalni Volčič je bil izzivu kos.
"Bine Volčič je v Promenadi odpihnil vse dvome! S podporo velikega hotelskega sistema in pomočjo mlade kuharske brigade kuha svobodno, brez zavor in z navdihom mladosti. Ker njegove sestavine ne poznajo meja in omejitev, njegovi krožniki poznajo barve, oblike, teksture in ideje. Njegove jedi so drzne, njihovi okusi pa nori. Skratka, doživetje! Visoka kuhinja s tatoojem," je zapisal Mencinger in Promenadi podelil pet sončkov.
Z jedilnika: črni ravioli z dimljeno postrvjo, pesin pire, vasabi pena; ajdov raviol s krvavim nadevom, škampov ragu, drobnjakova pena; pečen srnin file, bučni pire, zdrobov cmok s kostanjem; pire črnega korena s kraljevimi raki; sipini ravioli z dimljeno postrvijo in kozjim sirom; sladko v kozarcu (kaki, lešnikov sladoled, cheese cake espuma).
Joško Sirk, La Subida (Krmin; Italija)
Zamejec Joško Sirk je poleg Kuharja drugi Slovenec z Michelinovo zvezdico - a tudi te si ni pridobil na naših tleh, si pa jo je, za razliko od Kuharja, pridobil za lastno restavracijo. Sirk namreč v italijanskem mestecu Krmin, le streljaj čez mejo od Goriških brd, vodi slovito restavracijo La Subida. Gre za pionirja avtohtone gastronomije, so zapisali pred časom v Dnevniku. Svoje jedi ustvarja na podlagi starih lokalnih jedi, v restavraciji pa ne manjka kakovostne klasike, kakršen je dobri stari pršut.
Boštjan Napotnik iz Mladine je Sirku pel hvalo: "Domačim kuharjem, ki kanijo obiskati Subido, polagam na dušo, da bi od Sirkovih veljalo izvedeti, kako se navalja in speče pergamentno tanek pravilen pravokotnik mlinca, ki ga podlagajo pod izjemen kos z bučnimi semeni potresenega srninega fileja in skoz kakšno napravo (cedilce?) tlačijo testo za drobne vlivance, ki s simpl opremo iz rezin sira montasio, svežih jurčkov ter bučk in njih cvetov tudi izdatno pripomorejo k vrhunskosti celotnega doživetja. To skoraj za vsako mizo kulminira v trenutku, ko nanjo postavijo kovinsko drevesce, na katerega listih so zapisane vse sorte sladic, izmed katerih je moč izbirati. A izbira je bolj pro forma, saj je jasno, da ne moreš izbrati narobe."
Z jedilnika: idrijski žlikrofi s tolmincem; jelenov karpačo s hrenom, borovnicami, rdečim ribezom in malinami; telečja jetrca s kajmakom; mošnjički s skuto in pehtranom; srna z mandeljni, prsi faraonke z rdečimi malinami; vlivanci z jurčki in bučkami; Sirkov kis.
Vesna Čarman, Pri Danilu (Reteče)
Pri Danilu velja za najboljšo gorenjsko gostilno, za to pa se ima zahvaliti Vesni Čarman, eni redkih žensk v vrhu slovenske visoke kulinarike. Tudi Pri Danilu jedi ustvarjajo po principu lokalnega in tradicionalnega, nato pa jih nadgradijo s sodobnejšimi, a še vedno klasičnimi pristopi.
Kot zapiše Mencinger: "Pri Danilu ješ tako, da bi bilo tudi nonu všeč!" Med jedmi, ki so se v preteklosti znašle na jedilniku Pri Danilu, najdemo take gorenjske variacije, kot so gorenjski krapi, polnjeni z dimljeno skuto, loška mešta, žrebičkov rostbif s svežim kozjim sirom in jagenjček s pistacijo in flanom iz jajčevcev.
Igor Jagodic, Restavracija Strelec (Ljubljana)
Igor Jagodic je bil po opravljenih praksah pri slovitih Alainu Ducassu in Reneju Redzepiju (že tretje leto zapored najboljša restavracija na svetu, danska Noma) od leta 2008 šef kuhinje Vile Bled. V tem času je za svoje delo prejel vrsto odličij, slovi kot izjemen ustvarjalec, ki se jedem posveti, nastanejo pa prave umetnije, ki so paša za oči. Jagodičevi krožniki temeljijo predvsem na klasični francoski kulinariki.
Mencinger je o Vili Bled zapisal: "Večerja v (nekoč) najbolj elitni slovenski vili je kulinarično doživetje, zaradi katerega se je treba odreči le dvema, trem povprečnim kosilom. Ni (še) najboljše v Sloveniji, je pa najbliže temu, kar velja v svetu kot standard visoke kuhinje." Po zaprtju Vile Bled se je Kranjčan odločil kulinarično zgodbo nadaljevati v prestolnici, kjer so ga rade volje vzeli za šefa kuhinje na novo odprte Restavracije Strelec na Ljubljanskem gradu. Tam Jagodic ustvarja konceptualne jedi na temo "srednjeveške grajske kuhinje", a z moderno preobleko.
Nekaj Jagodičevih zadnjih stvaritev: fazanove prsi s skorjico iz oreščkov, pralino iz fazanovih beder, pire iz brstičnega ohrovta in slanine, solatko iz brstičnega ohrovta in omako s črnimi orehi; korenje v zeliščni čemaževi kremi s kozjim jogurtom in s črno zemljo rdeče pese; tunin tatar v ovoju različnih poprov in sezama z algami wakame, mariniranih s sojino omako, grahov pire, marinirana grahova zrna; file smuča s pirejem peteršiljevega korena, ravioli z zbrincem in špinačo ter mlada zelenjava v ribji šampanjski omaki.
Marko Pavčnik, Restavracija Pavus (Laško)
Marko Pavčnik je verjetno najboljše, kar lahko ponudi kulinarično revnejši vzhodni del Slovenije. Njegova kuha je avtorska, sestavine pobira na vrtu, pri okoliških sirarjih ali pa tudi v bolj eksotičnih krajih.
"Marko Pavčnik je našel svoj stil; zna se igrati, zna ustvarjati, zna navduševati. Je estet, skoraj perfekcionist, pozna sodobne tehnike in jih tudi zelo uspešno izkorišča. In na vsakem krožniku zna umiriti svojo strast; takrat, ko je pomembno, da pusti glavno besedo sestavinam in ujemanju njihovih okusov. Pavus je odkritje!" zapiše Mencinger, z najvišjo oceno pa ga oceni tudi Mladinin Boštjan Napotnik. Jedilnik, ki je seveda sezonski, se bere kot pravljica okusov.
Nekaj bolj zvenečih jedi: file srne s suhimi jurčki, raviolom prekajenega jezika, korenčkovim pirejem in tekočim čemaževim kroketom; čemaževi ravioli s skuto, potočnimi raki in črnim postrvjim kaviarjem; mariniran losos, sladoled pečenega krompirja, lososov kaviar, čips in hren; popečene kapesante, čips krvavice, topinamburjev pire in vanilijevo olje; file srne na pireju hruške in zelene z jabolčno redukcijo ter bonbon suhe slive; koline malo drugače: raviol krvavice, popečena sveža panceta, ocvrt matevž, kislo zelje in krompirjeva juha.
Uroš Štefelin, Restavracija 1906 (Bled)
Tudi Uroš Štefelin se po navdih za svoje dodelane moderne krožnike obrača k tradiciji in lokalnim gorenjskim specialitetam. Vrhunska Restavracija 1906 v butičnem hotelu Triglav z razgledom na Blejsko jezero se tako ne otepa jedi in sestavin, nad katerimi so se še do nedavnega zmrdovali, češ da so kmečke (pesa, zelje, fižol, klobase ...). A tem jedem da mojster Štefelin tako izvirno in sofisticirano preobleko, da restavraciji pojejo hvalo tudi največji kulinarični snobi.
"Malo jih je, ki imajo takšen pogled. Še manj, ki imajo takšen bandeljc, pogrejejo s takšno juho, znajo tako z zelenjavo in z okusi pripovedujejo takšne lokalne zgodbe. Ni poceni, je pa vredno tovrstnega greha," se je zapisalo Mencingerju in restavraciji 1906 letos podelil peti sonček.
Martina Breznik, Hiša Raduha (Logarska dolina)
Hiša Raduha črpa iz bogate kulinarične tradicije Logarske doline z okolico, Martina Breznik pa vse skupaj domiselno postreže v skladu z vsemi modernimi smernicami. "Hrana za dušo". Restavracija je daleč naokoli najboljša in obvezen postanek vseh, ki romate v hribe prelepe Logarske.
"Uživanje v jedeh Martine Breznik je nenehno tekmovanje. V kozarcih in skodelah, na krožnikih in pladnjih nagajivih oblik tekmujejo hodi pristnih okusov, kdo bo povedal več o tradiciji doline in njegovih gorskih kotov, ter hkrati, kdo bo pokazal več izvirnosti in ustvarjalnosti kuharice in celotne njene družine," je zapisal Mencinger in ji podelil pet sončkov.
Prihodnost Slovenske Kulinarike: Mladi Talenti in Izobraževanje
Še vedno je veliko mladih, ki sanjajo o poklicu kuharskega mojstra. Pred približno petimi leti je bil zaradi kuharskih šovov celo eden od najbolj zaželenih poklicev. A pot do tja je dolga. Da si dober kuhar, ti mora biti kuhanje najprej všeč. "Ljudje se bolj zavedamo pomena prehrane tudi v zasebnem življenju, tako da dobivamo dijake, ki jih to področje zelo zanima." Takih je vsako leto tukaj več kot 600.
Dijaki kuhajo po šolskem učbeniku. Lahko so ustvarjalni, a še vedno se morajo držati zapisanih receptov. "Oni so kuharji. Oni morajo znati kuhati. Mi jih učimo nekaj več. Pripravo jedi pred gostom." Poleg priprave slaščic vabijo tudi s koktajli. Na meniju sta poletni pridih in jagodni čarobni koktajl. "Boljše kot je ime, bolj atraktivno je, večje je povpraševanje po njem," je razložil Juš Friškovec, dijak 3. letnika.
"Že od petega leta sem pravzaprav hotel biti kuhar," je dejal Maj Novakovič iz 3. letnika. "To je na primer rožica, zdaj jo delam. Pahljača, zvezda, zajček, ladjica, za to ne vem natančno, kaj bi bilo, ampak je elegantno, to je pa podobno storžu, najbolj osnovno," je razložila Ana Marija Bogomolec, dijakinja 3. letnika gastronomije. Ker jemo tudi z očmi, je treba misliti na vse.
Boštjan Volk: Evropski Mladi Kuharski Mojster
Vsako leto poteka nacionalno predtekmovanje, izbor za mladega evropskega kuharskega mojstra, ki ga organizira Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor. Na sedmem izboru za nagrado European Young Chef Award (EYCA) 2023 v Hauts-de-France je Slovenijo zastopal Boštjan Volk, ki je dosegel prvo mesto in postal najboljši mladi kuharski mojster v Evropi. Na tekmovanju je predstavil inovativno interpretacijo tradicionalnega recepta "Honey Hug" oz. medeni objem z orehovimi jedrci in medenim mlekom. Jed je navdihnjena iz območja njegovega domačega kraja, kjer se tudi nahaja najvišji čebelnjak v Sloveniji. Boštjan (star 24 let) je diplomant VSGT Maribor in prihaja iz okolice Velenja. Zaključil je srednjo šolo za storitvene dejavnosti Velenje, nato višjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Je tudi član slovenske kuharske reprezentance ter sodelavec pri kulinarični produkciji oddaje Masterchef Slovenija. Gostinstvo spremlja že od malih nog, saj imajo doma manjše gostišče. Strokovno komisijo je prepričal s krožnikom medeni objem, ki je posredoval sporočilo preporoda medenjaka z orehi, saj je to jed izbral, ker je preprosta in zdrava.
Obetavni Mladi Kuharji in Njihove Poti
V oddaji Dan na Planet TV sta kuhala bodoča kuharska mojstra, Ajda Magajna in Matija Cotič, dijaka Srednje gostinske šole v Ljubljani, ki sta predstavila krožnik, s katerim sta zmagala na enem od tekmovanj.
Njegov mentor, eden od najbolj dovršenih kuharskih mojstrov pri nas, je Igor Jagodic. Dijak tretjega letnika, ki je pripravljal značilno sladico priznane ljubljanske restavracije, je razložil, da "To vidim več kakor le poklic, tudi kakor način življenja, tega zato nočem le za denar, ampak tudi za marsikaj več, ker se hočem nečesa naučiti."
Veselje do gastronomije in kuhanja spremlja mlade že od malih nog, saj so nekateri odraščali na kmetiji in pomagali pri kuhanju svojim babicam in mamam. Po koncu osnovne šole se pogosto odločijo za izobraževanje na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, nato pa se vpišejo na BIC Ljubljana ali podobne višje šole.
Za vsakega odličnega kuharja je izjemno pomembno, da najprej pozna osnove kuhanja in kulinarično dediščino svoje države, lokalne sestavine, nato pa še značilnosti različnih svetovnih kuhinj. Poudarjajo, da se zavedajo, da je treba pri kuhanju ravnati trajnostno.
Veselje do kuhanja spremlja mlade že od otroštva. Že v prvem letniku so se nekateri udeležili nacionalnega tekmovanja v okviru Konzorcija biotehniških šol Slovenije, na katerem so tradicionalno jed, kot so "leteči žganci", pripravili na sodoben način. Njihove interpretacije jedi so komisije ocenile z vsemi možnimi točkami. Nove izkušnje nabirajo pri praktičnem izobraževanju v šolskih restavracijah in pri zunanjih delodajalcih.
Jure Dretnik je na svoji kulinarični poti že na samem začetku ugotovil, da bo največ znanja pridobil z delom, z učenjem od najboljših. Mentorji strokovnih šol so v njem že zgodaj prepoznali talent in potencial in mu omogočili, da se je udeležil državnih in mednarodnih tekmovanj. Z željo po še več znanja je začel "stažirati" v najboljših kuhinjah tako v Sloveniji kot tujini. Spoznal je različne kuhinje in njihove sisteme, od klasičnih gostiln do restavracije s tremi Michelinovimi zvezdicami. Za kuhanje ga je navdušil stric. Študiral je na VSŠ Bled, kjer je profesor kuharstva v njem videl potencial za nadobudnega kuharja, kar mu je odprlo veliko vrat na poti ustvarjanja kariere. Po dveh zlatih medaljah v Italiji in Belgiji se je med visoko konkurenco preizkusil tudi na Irskem (European Young Chef Award).
Filip predstavlja 5. generacijo gostilniške tradicije družine Matjaž. Čeprav se ni šolal na kulinarični šoli, je diplomiral s področja istrske gastronomije na Fakulteti za turistične študije. Odprl je tudi svojo restavracijo COB, ki je prejemnica Michelinove zvezdice. Vrsto let je bil nezamenljiv član mladinske kuharske reprezentance Slovenije, s katero je osvojil več odličij na svetovnem ter olimpijskem prvenstvu. Že kot otroku se je v njem izoblikovala želja po delu v gostinstvu, v mladosti pa ga je družinska tradicija gostilničarstva povsem posrkala vase in tako poskrbela, da je razvil talent, prepleten s predanostjo. Sodeluje z lokalnimi pridelovalci in proizvajalci, kuha tradicionalno, a recepte skuša nadgraditi s svojim znanjem, domače s pridihom modernosti, predvsem pa jedem doda svoj podpis. S strastjo govori o starih receptih, ki jih oživlja, in zatrdi, da si drugačnega življenja, kot ga ima, ne more predstavljati. Ko je zaključil izobraževanje, je vse, kar se je naučil, na svoj način vtkal v njihovo kuhinjo.